Za Vriskov odpoklic iz nadzornega sveta banke si že dlje časa prizadeva eden od dveh pomembnejših lastniških taborov v DBS - Skupina Prva, ki je v sporu z drugim lastniškim taborom banke - Kapitalsko zadrugo, katere predsednik je Vrisk, poroča častnik Delo. Skupina Prva je to predlagala na skupščinah lani maja in lani decembra, a s predlogom ni uspela.
V predlogih za Vriskovo razrešitev je navedla, da je revizija poslov med nekdanjim vodstvom DBS in Kapitalsko zadrugo, ki jo je naredil Ernst & Young, pokazala, da banka ni ustrezno vodila poslov v povezavi s Semenarno Ljubljana, ki je v njeni lasti, in postopkov, povezanih s prejšnjim vodstvom DBS Sonje Anadolli in z Vriskovo vlogo kot sočasnega družbenika Semenarne in predsednika nadzornikov DBS.
Skupina Prva je predlagala tudi, naj DBS predloži ocene primernosti in druge sklepe banke glede primernosti Vriska za predsednika nadzornega sveta v letih 2018 in 2019, ter da predloži poročilo uprave o ukrepih, ki jih je, če je bil Vrisk ocenjen za neprimernega, banka sprejela za odpravo tega stanja in seznanitev skupščine s tem.
Nezaupnica članici uprave naj bi bila neutemeljena
Vrisk je po pisanju časnika zavlačeval s prevzemom odločitve Banke Slovenije zato, da je nadzorni svet pod njegovim vodstvom lahko članici uprave Barbari Cerovšek Zupančič podelil nov petletni mandat. Njej so delničarji na majski skupščini izrekli nezaupnico, a so nadzorniki nato ocenili, da je bila ta neutemeljena in je niso odpoklicali. Skupščina ji je nezaupnico izrekla tudi na decembrski skupščini.
Banka Slovenije je za presojo primernosti članov upravljalnih organov bank pristojna za manj pomembne banke v državi. Za člana nadzornega sveta se ocena izda po nastopu funkcije, za člana uprave pred nastopom funkcije. Če regulator ugotovi, da je nekdo neprimeren za opravljanje funkcije, mu to prepove. To sicer ni redko, a se postopki večinoma končajo z osebnimi odstopi.
