Španski socialistični premier Pedro Sanchez je napovedal obsežne spremembe kazenskega zakonika, ki bi posledično prispevale k znižanju zapornih kazni lani obsojenim katalonskim politikom. To je konkretni korak leve vlade k odpravljanju kriminalizacije političnih teženj katalonskih nacionalistov in k odpiranju vrat za politični dialog o reševanju krize med Madridom in Barcelono. Desna opozicija pa Sanchezu očita prikrito delovanje za pomilostitev katalonskih politikov, čemur se namerava odločno zoperstaviti.
Sanchez je ta teden dejal, da bo predlagal spremembe v kazenskem zakoniku zato, ker naj sedanji ne bi ustrezal evropskim pravnim standardom oziroma pravni kvalifikaciji nekaterih kaznivih dejanj, kakršna velja v drugih evropskih državah. Ob tem je nakazal možnost znižanja zaporne kazni za kaznivo dejanje, ki je kvalificirano kot »sedicion« (vstajništvo ali, z drugimi besedami, ščuvanje k nasilnim spremembam ustavne ureditve), za kar je vrhovno sodišče katalonskim politikom prisodilo od devet do trinajst let zapora. Na vprašanje, kdaj in kako namerava to uradno predlagati, je Sanchez odgovoril, da bo šlo »korak za korakom«. Vladni predstavniki so potem potrdili, da so v pripravi obsežne spremembe kazenskega zakonika, za kar je zadolžen minister za pravosodje Juan Carlos Campo.
Kazni bodo lahko nižali tudi za nazaj
Med novostmi, ki naj bi jih vključeval novi kazenski zakonik, so kazniva dejanja zoper okolje, vnesel naj bi več jasnosti v pravnih kvalifikacijah glede spolne nedotakljivosti ter revizijo kaznivih dejanj, opredeljenih kot odpor in sedicion, kar naj bi jasneje definirali. Strožja naj bi bila kazen v primeru odpora, za kar je zdaj zagroženih do 30 let zapora, in milejša za vstajništvo, za kar je zdaj predvideno do 15 let zapora. Znižanje kazni za vstajništvo bi bilo v korist katalonskim zapornikom. V kazenskem zakoniku je namreč tudi zapisano, da ima za obsojene teh kaznivih dejanj sprememba retroaktivne učinke, ne glede na to, ali je bila pravnomočna sodba izrečena pred spremembami in ali obsojeni že prestaja kazen. To pomeni, da bi moralo špansko vrhovno sodišče v primeru omenjene spremembe obnoviti postopek proti vstajništva obsojenim katalonskim zapornikom, da bi se jim znižala zaporna kazen ali da bi se jim ponovno sodilo po drugih kvalifikacijah kaznivega dejanja, ki bi bolj ustrezalo očitanim. Nekateri pravni strokovnjaki celo menijo, da bi lahko take spremembe pomenile njihovo oprostitev in izpustitev na prostost.
Strankarskih pogajanj pa ne bo
Katalonska nacionalistična stranka Republikanska levica (ERC) je izrazila svojo namero, da bi se o spremembah kazenskega zakonika pogajala. A je podpredsednica španske vlade Carmen Calvo to možnost gladko zavrnila rekoč, da posodobitev kazenskega zakonika absolutno ni del nobenih pogajanj niti ni tema diskusije na omizju, ki ga bosta sestavili madridska in barcelonska vlada za iskanje izhoda iz krize, prav tako pa ne pogovorov med Sanchezom in katalonskim predsednikom Quimom Torro, ki so napovedani za 1. februar. Dejstvo pa je, da socialisti od začetka tega leta vodijo manjšinsko koalicijsko vlado z Unidas Podemos, ki ima večino le ob podpori baskovske stranke PNV ter katalonske ERC in še drugih regionalnih strank. Vlada torej brez njih ne more izpeljati svojega programa in dobiti zadostne podpore v parlamentu za sprejem proračuna, kar je pred letom dni pripomoglo k predčasnemu izteku Sanchezovega prvega mandata.
Pred dnevi je ERC podporo državnemu proračunu pogojeval z zahtevo po pogajanjih o reševanju katalonske politične krize, na kar je Sanchez nepričakovano odgovoril s predlogom za reformo kazenskega zakonika. Ta bi prinesla neke vrste rešitev za vodjo ERC Oriola Junquerasa, bivšega podpredsednika Katalonije, ki prestaja 13-letno zaporno kazen zaradi vstajništva. A tudi za sprejetje novega kazenskega zakonika potrebuje Sanchez v parlamentu absolutno večino, to je vsaj 176 glasov. Zdaj mu jih manjka deset ob predpostavki, da bi zanj glasovali poslanci vseh strank, ki so z navadno večino 166 glasov 6. januarja potrdili njegovo vlado. Očitno pa si socialisti res prizadevajo uresničiti svojo zavezo, da »se politika ne sme skrivati za sodniškimi togami«.
