Toyota spreminja mobilnost. Pa ne le z avtomobili in pogonskimi sklopi, tudi s filozofijo mobilnosti se že danes pripravlja na prihodnost. Kar pa seveda ne pomeni, da so »zanemarili« sedanjost in tisto, kar njihove kupce čaka v nekaj naslednjih letih. Nasprotno, ostajajo zvesti hibridnemu pogonu, a ne pozabljajo na svoje bogate dirkaške korenine in na znamko Lexus, s katero imajo po 30 letih njenega obstoja še kar nekaj smelih načrtov.
Tako so se k svojim dirkaškim koreninam vrnili z zelo »strupenim« malčkom toyoto yarisom GR. Mali avtomobil so pripravili pri svoji športni podružnici Gazoo Racing, z bogatimi izkušnjami s svetovnega reli prvenstva WRC pa so na kolesa postavili zanimivega dirkača. Še več, za sodelovanje so prosili še podjetje nekdanjega reli prvaka Tommija Makinena, pri čemer je ta svoje bogate dirkaške izkušnje prelil tudi v tega yarisa. Poganja ga 3-valjni bencinski motor z 1,6 litra delovne prostornine in seveda skoraj obveznim turbopolnilnikom, kar je dovolj za kar 192 kilovatov ali 216 konjev moči. Tako dirkalnik, ki meri v dolžino malo manj kot 4 metre, doseže elektronsko omejeno najvišjo hitrost 230 km/h, z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro pospeši v 5,5 sekunde. A ne le te zmogljivosti, yaris GR naj bi po besedah odgovornih prepričal predvsem z vodljivostjo. V ta namen so posebej zanj prilagodili dve platformi in ju združili v eno ter tako dali yarisu povsem drugačen značaj. Yaris GR ima tako prilagojeno vpetje koles in širši kolotek, je pa tudi za okoli 12 odstotkov lažji od »običajnega« yarisa. Pri njegovi trivratni karoseriji so namreč uporabili več lahkih materialov, med njimi ogljikova vlakna in aluminij. Posebej so prilagodili tudi štirikolesni pogon, ki je posebno zmogljiv, saj lahko razporeja motorni navor v odvisnosti od stanja na cesti. Yaris GR bo prišel na trg v drugi polovici letošnjega leta in bo po supri GR drugi Toyotin globalni športni model serije GR. Cena pa naj bi bila nekje v rangu od 30.000 do 35.000 evrov.
Znamka Lexus, Toyotin paradni konj za modele višjega cenovnega razreda, je lani praznovala 30. obletnico obstoja. Čeprav je bila sprva namenjena v glavnem za severnoameriški trg, se počasi uveljavlja tudi v Evropi. Zato jim ne sme manjkati model s kupom električne tehnologije, nov korak naprej pri elektrifikaciji pa so zdaj naredili z lexusom UX 300e. Ta je nastal kot prvi model v skladu z novo strategijo Lexus Electrified. Kot je to sedaj moderno, je UX seveda pravi križanec in kot tak ponuja prednosti električnega pogona, kombiniranega s kakovostnimi materiali in seveda kakovostno izdelavo. Avtomobilov baterijski pogon namreč omogoča z enim polnjenjem doseg okoli 300 kilometrov po standardu WLTP. Pri tem zmore 150 kilovatov (204 KM) moči, poseben poudarek pa so inženirji namenili tudi udobju med vožnjo. Čeprav so električna vozila že sama po sebi tiha, skoraj neslišna, so dodatno izolirali potniško kabino, zato je vožnja z njim, tako obljubljajo pri Lexusu, še udobnejša. Ker je znamka Lexus tudi sinonim za dinamiko, pa tega niso pozabili niti pri UX 300e; njegova karoserija je namreč zdaj še za 10 odstotkov bolj toga, kar še izboljšuje stabilnost vozila na cesti. UX 300e prihaja na trg v nekaterih evropskih državah v drugi polovici letošnjega leta, do leta 2021 pa bo na voljo na vseh evropskih trgih. Na Norveškem, kjer električni avtomobili zavzemajo daleč največji delež, naj bi stal okoli 50.000 evrov.
Poseben pogled v Lexusovo prihodnost predstavlja še eno vozilo, zasnovano z enako filozofijo. To je LF-30 electrified, futuristični konceptni avtomobil s popolnoma električnim pogonom ter elektromotorjem na vsakem kolesu. Tako so v en sklop vključili zavoro, pogonski motor, vpetje kolesa in volanski mehanizem, ta pa je narejen elektronsko, torej brez mehanske povezave med volanom in sprednjima kolesoma. Zato volan v tem vozilu tudi ni okrogel, saj za to zdaj ni več nobene potrebe. Poleg tega ima seveda lahko prilagodljiv pogon, odvisno od stanja ceste in načina vožnje, saj lahko vozilo hitro spreminja pogon od sprednjega do zadnjega ali štirikolesnega. Gre, skratka, za avtomobil, ki nakazuje smer razvoja, pri njem pa so se dodobra poigrali tudi s svetili in pri zasnovi potniške kabine. Tam na primer voznik dobi poligrafske merilnike, avto ima dvižna vrata, v njem pa ne boste našli »živalskih« materialov, saj je v celoti izdelan iz recikliranih. LF-30 je tudi neke vrste osnova za nekoč avtonomne avtomobile, a kot nosilec tehnologij seveda še ni primeren za na cesto in vsakdanji promet.
