Pred današnjima polfinalnima tekmama sta na včerajšnji prosti dan Slovenija in Norveška dopotovali v Stockholm iz Malmöja, Španija in Hrvaška pa prav tako z letalom z Dunaja. Vse reprezentance so včeraj testirale tudi komaj šest let staro dvorano Tele2 Arena, katere zmogljivost za športne dogodke je 30.00 gledalcev (za rokomet jih bo nogometni stadion s premično streho lahko sprejel 22.000), za doslej rekorden obisk – kar 40.557 ljudi – pa je s svojim koncertom poskrbela ameriška pevka Madonna. Od njenega koncerta so minila dobra štiri leta, včeraj pa natanko dve leti, odkar je Slovenija na EP 2018 na Hrvaškem v drugem delu v Varaždinu premagala Španijo z 31:26. Ekipa selektorja Veselina Vujovića je bila na pragu raja, a je v zadnjem krogu le remizirala s Češko (26:26) in končala na osmem mestu, Španci pa so nato dosegli tri zmage zapored (Nemčija, Francija, Švedska) in postali evropski prvaki. Iz takratne slovenske šestnajsterice je v sedanji zasedbi le osem igralcev, španska pa je povsem enaka kot v Varaždinu.
»Slovenska reprezentanca si je zaslužila polfinale, saj se je dolgo borila in trudila za to. Težko z besedami opišem svoje občutke, a sem navdušen nad tem, kar moji fantje počnejo na igrišču na Švedskem,« priznava selektor Ljubomir Vranješ. Pred dvobojem z aktualnimi evropskimi prvaki, ki so po prejšnjih šestih kolajnah na EP (štiri srebrne, dve bronasti) šele na Hrvaškem osvojili prvo zlato, Vranješ pravi: »V polfinalu je vse odprto, kajti o finalistu odloča le ena tekma in ni popravnega izpita. Španci so sijajna ekipa in so proti nam vedno favoriti, a tudi mi imamo zelo kakovostno ekipo, kar potrjujemo na Švedskem. Jasno je, da želimo zmagati. Če bomo imeli dober dan, nam lahko uspe, če bomo imeli slabega, pa bomo izgubili.«
Mačkovšek in vrnitev odpisanih
Po tekmi s Portugalsko je bil Borut Mačkovšek tako utrujen, da v mešani coni, kjer so igralci in selektorji po tekmah na voljo novinarjem, ni mogel stati, ampak je odgovarjal sede. Ob tem je napovedal, da bo takoj po prihodu v hotel šel za 12 minut v ledeno banjo (kopel) kar do vratu zaradi čimprejšnje regeneracije, a se je pozneje premislil in vanjo stopil le do pasu. Ker je proti Norveški igral samo 14 minut, se je Borut Mačkovšek spočil in regeneriral: »Mnogi v Sloveniji verjetno spet niso verjeli v nas in so nas odpisali že pred odhodom na EP, a smo prišli v polfinale. Proti Špancem moramo ponoviti igro iz drugega polčasa proti Portugalski in jo še nadgraditi. Španska igra nam bolj ustreza kot hrvaška, kar smo dokazali v Varaždinu.«
Mačkovšek upa tudi na podporo slovenskih navijačev v Stockholmu. Poleg velike skupine, ki je že na Švedskem, bodo danes tja s tremi čarterskimi letali iz Ljubljane, Zagreba in Benetk dopotovale še dodatne okrepitve. A le za primerjavo: Hrvatov naj bi bilo tam danes okoli 10.000. Na tribunah bo torej glasno in zanimivo, na igrišču pa se Mačkovšek nikakor ne želi zadovoljiti le z uvrstitvijo v polfinale. »Ne smemo se več zadovoljiti s polfinali, ampak narediti korak ali dva naprej. Napočil je čas, da Slovenija po dolgih 16 letih končno spet zaigra v finalu. Zanima nas samo finale, v njem pa napad na zlato. Z velikih tekmovanj že imamo srebro z EP 2004 in bron s SP 2017, manjka nam torej samo še zlato. Zakaj ga ne bi osvojili na Švedskem?« namiguje Mačkovšek, ki si bo – če Slovenija postane prvak Evrope in si zagotovi neposredno uvrstitev na OI 2020 v Tokiu – privoščil tetovažo, povezano s tem uspehom.
Dolenec: To bo tekma življenja
Jure Dolenec na tekmi proti Portugalski ni stopil na igrišče, a je še vedno prvi strelec Slovenije (32 golov) pred Mačkovškom (23). »Glede na vse, kar se je z reprezentanco dogajalo v zadnjem letu in pol, bi bil seveda zadovoljen s katero koli kolajno. Toda to ne pomeni, da proti Španiji ne gremo na zmago. Še posebej, ker jim naš način igre ne ustreza. Čeprav imajo v ekipi veliko starejših igralcev, ne manjka niti mladih. Imajo dobro kombinacijo izkušenj in mladosti, vsi so taktično odlično podkovani in igrajo pameten rokomet, vendar niso tako telesno močni kot nekatere druge reprezentance. Njihova agresivna in globoka obramba mnogim povzroča težave, nam pa bi utegnila ustrezati,« meni Jure Dolenec, ki je zaradi poškodbe moral izpustiti EP 2018 na Hrvaškem.
Dolenec opozarja, da je Slovenija na tem prvenstvu že med štirimi najboljšimi v Evropi, a ni še ničesar osvojila. »Imamo še nekaj rezerv v igri, saj doslej še nismo odigrali popolne tekme. Obramba je boljši del naše igre, to ni bila le proti Madžarom, v napadu pa še vedno preveč nihamo in grešimo. A vseeno smo na vsaki tekmi, ne glede na nasprotnika, sposobni doseči 30 golov,« ocenjuje Dolenec pred obračunom z reprezentanco države, v kateri si že tretjo sezono služi rokometni kruh kot član Barcelone. »Španija je rokometna velesila z vrhunskimi igralci, a je vseeno premagljiva. Že dvoboj z njimi bo za vse nas prva tekma življenja, v morebitnem finalu pa druga. Vsi si seveda želimo zmagati na zadnjih dveh tekmah na Švedskem. Tudi v finalu, ki smo ga vsekakor sposobni doseči. Tam pa je vse mogoče in zakaj tokrat mi ne bi šli do konca? A tudi če ne bomo osvojili kolajne, to ne bo katastrofa, konec sveta.«
