Čudne zgodbe o ukradenih otrocih

Ginekolog in porodničar Aleksander Merlo je garač. V petek zgodaj zjutraj, še preden se je zunaj zares zdanilo, je že zaključil sestanek s kolegi v postojnski porodnišnici, študente medicine, ki so prišli na prakso, je razporedil po oddelkih, nato pa se usedel k pogovoru za Nedeljski dnevnik. »Redki so takšni trenutki, ko lahko posedim,« se je nasmehnil in privolil, da bo govoril tudi o ukradenih otrocih. Zadnje tedne namreč lahko v medijih spremljamo srhljive zgodbe o več tisoč otrocih, ki naj bi jih v porodnišnicah po Jugoslaviji v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ukradli materam, rekoč, da so se rodili mrtvi ali umrli kmalu po porodu. In jih nato prodali naprej. Za božič so splet preplavile slike snidenja matere in njenega domnevnega sina, ki naj bi bil pred 36 leti iz koprske porodnišnice prodan v Beograd. Zgodba z veliko luknjami, pravijo tisti, ki so sistem poznali.