Triletna Cheryl Grimmer je 12. januarja 1970 izginila iz javnega stranišča na avstralski plaži Fairy Meadow v predelu Wollongong, kjer je z mamo in tremi brati preživljala brezskrben dan na soncu. Pol stoletja zatem policija Novega Južnega Walesa (NJW) ni nič bliže uradni razrešitvi primera, kot je bila tistega tragičnega dne, pa čeprav je leto dni kasneje 17-letnik priznal njeno brutalno posilstvo in umor. Osumljenca so sodno skušali preganjati šele leta 2017, ker je priznanje takrat umaknil, pa so ga izpustili na prostost. Policisti zdaj upajo, da bo milijon avstralskih dolarjev (620.000 evrov) visoka nagrada pomagala pri zaprtju primera in ulovitvi odgovornega za dekličino smrt. »Priče so takrat opisovale moškega, ki naj bi deklico nesel do nekega avta, a v vseh 50 letih nismo našli niti ene sledi. Vse, ki bi imeli kakršne koli informacije o tistem dnevu, prosimo, naj nam to javijo. Zdaj imajo za to milijon razlogov,« je višino denarne nagrade komentiral vodja oddelka za umore Daniel Doherty.

Sama le 90 sekund

Na pozitiven razplet in zaključek preiskave upa tudi Ricki Nash, eden od bratov Cheryl, ki je bil usodnega dne z njo na plaži. »Žalosti ob izgubi sestre in učinka, ki ga je to imelo na družino, se ne da opisati. Vsakodnevno se spomnimo na tragičen dan, ko smo jo izgubili, in upamo, da bomo z nagrado uspeli dobiti pravico za Cheryl,« je optimističen. Triletnica je tistega januarskega dne z bratom Rickijem stekla naprej na plažo in se skrila v žensko javno stranišče. Ker fantje vanj nimajo vstopa, je Ricki odhitel po mamo. Cheryl je bila sama minuto in pol. Dovolj dolgo, da se je vsem za vedno spremenilo življenje. Kljub temeljiti policijski preiskavi kaj veliko sledi – razen nekaj navedb o moškem, ki je deklico nesel proti parkirišču – ni bilo.

Leto in pol kasneje je udarilo kot strela z jasnega. 17-letnik je priznal in natančno opisal grozljive podrobnosti napada na deklico in njenega umora. Po prvem načrtu naj bi triletnico »le« spolno napadel, a ga je zaradi njenega neprestanega kričanja zagrabila panika. Zato jo je ubil. »Da bi jo utišal, sem ji čez usta z vezalkami zavezal robček. Z drugimi sem ji zavezal roke,« kaže prepis njegovega priznanja iz leta 1971. »Hotel sem jo napasti. Z rokami sem jo objel okoli vratu in jo očitno zadavil. Nehala je jokati, a tudi dihati. Mislil sem, da je mrtva. Ustrašil sem se, jo prekril z grmovjem in vejami ter pobegnil,« je pripovedoval policistom. Opisal jim je še, kje je pustil njeno truplo, kaj je storil s kopalkami in njeno brisačo. Ali je kdo preveril njegove navedbe, ni znano, je pa sodišče kmalu zatem odločilo, da bi morali najstnika zaslišati v prisotnosti odrasle osebe, staršev ali odvetnika, zato so ga poslali domov, pa četudi takrat takšnega zakona o zasliševanju mladoletnikov sploh ni bilo. Poleg tega so policisti takrat rekli, da nobene od njegovih navedb niso mogli potrditi. Najstnik naj bi imel poleg tega številne težave, vključujoč duševno bolezen, večkrat je pobegnil od doma, imel je tudi že kazensko kartoteko. Družine male Cheryl o tem takrat niso obvestili.

Morilec svobodno po svetu

Šele 45 let kasneje je detektiv Frank Sanvitale znova odprl primer, se leta 2017 z moškim, katerega ime v javnosti niso objavili, še enkrat pogovoril, a ta v drugo ni priznal ničesar. Povedal je le, da si je pred skoraj petdesetimi leti vse skupaj izmislil. Sanvitale je prepričan, da so imeli morilca v rokah že leta 1971, zato je kljub njegovemu zanikanju zoper danes 65 let starega moškega vložil obtožnico zaradi umora, a do sojenja ni prišlo, saj je vrhovno sodišče zaradi tehnikalij zavrglo njegovo prvotno priznanje in ga pred kakšnim letom izpustilo na prostost. Ker je bilo to ključno za pregon, so primer aprila lani opustili.

»Še vedno ne moremo verjeti. Izpustili so ga, čeprav vsi vemo, da je kriv. On ve, mi vemo in policija ve. Kako je to mogoče?« se še danes sprašuje žrtvin brat Ricki. Odločitev sodnika je strla tudi detektiva Sanvitala, ki je po 21 letih razočarano izstopil iz policijskih vrst. »Vedel sem, da tega dela ne morem več opravljati. Morilec se namreč prosto sprehaja po svetu,« je zgrožen. Družina triletnice je ogorčena, saj so prepričani, da bi se lahko njihova kalvarija končala že pred 48 leti, če bi policija svoje delo opravila korektno.