Na Svetovnem gospodarskem forumu sta najbolj medijsko izpostavljena udeleženca danes predstavila diametralno nasprotne poglede na podnebne spremembe, ki so letos osrednja tema srečanja svetovne politične in gospodarske elite v švicarskem Davosu. Čeprav ni šlo za neposreden besedni dvoboj, sta ameriški predsednik Donald Trump (73) in švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg (17) uprizorila trčenje diametralno nasprotnih stališč in idej. Thunbergova je govorila čisto na začetku prvega dne svetovnega gospodarskega foruma, dve uri pred Trumpom. In spet je kritizirala tam zbrano elito poslovnežev ter ji očitala, da niso v bistvu nič naredili v boju proti podnebnim spremembam. Obsodila je pasivnost politične elite ob vseh njenih lepih besedah, a obenem priznala, da je njen boj za ukrepe proti podnebnim spremembam sicer res pritegnil veliko pozornosti, vendar ni dosegel ničesar konkretnega. To je povedala mirno in z nasmehom, ki je izražal nelagodje in grenkobo, v nasprotju z jeznim nastopom na septembrskem podnebnem vrhu na sedežu OZN. Dejala je, da očitno vse skrbi odstop ZDA od pariškega podnebnega dogovora, a vsem položila na dušo, da očitno nikogar od oblastnikov niti najmanj ne moti dejstvo, da nihče ne bo izpolnil zavez, ki so jih podpisali v pariškem sporazumu. »Naša hiša še vedno gori,« je rekla, »vaša pasivnost pa podžiga plamene.« Trumpa sicer ni omenjala poimensko.
ZDA bodo sadile drevesa
Ameriški predsednik, ki je 56 let starejši od nje, pa je potem v svojem govoru ob njeni navzočnosti zavrgel večne preroke pogube in njihove prerokbe apokalipse. Jasno je bilo, da to leti tudi ali predvsem na Thunbergovo, ki je bila ob Trumpovem govoru prisotna. »To ni čas za pesimizem, temveč za optimizem. V 60. letih so napovedovali krizo prenaseljenosti, v 70. letih množične lakote in v 80. letih konec nafte,« je razložil Trump. Dal je torej vedeti, da je po njegovem napoved o segrevanju ozračja s katastrofalnimi posledicami za človeštvo utvara pesimistov.
Trump sicer sploh ni uporabil besedne zveze podnebne spremembe. Okoljevarstvenikom je malce popustil le, ko je dejal, da bodo ZDA podprle projekt posaditve tisoč milijard dreves do leta 2030. Celo obnovljivih virov energije ni omenjal. Pač pa je hvalil neizčrpne ameriške vire energije, kot so čisti premog, zemeljski plin, nafta (oboje je zlasti iz skrilavcev), in novo jedrsko energijo. Evropejce je spodbujal, naj kupujejo nafto in zemeljski plin od ZDA, pri čemer je dal vedeti, da bi ju bilo slabo kupovati od Rusije.
Pred tisoč poslovneži in več deset voditelji držav in vlad je hvalil ameriški liberalni model in svetoval drugim državam, naj se ga oprimejo. Poudaril je, da imajo od gospodarske rasti koristi tudi srednji in nižji sloji. Hvalil se je s svojim teden dni starim trgovinskim sporazumom s Kitajsko, s katerim je, kot je dejal, ustavil kitajsko plenilsko obnašanje, ki naj bi ga omogočili njegovi predhodniki v Beli hiši. Pri tem so se kitajski udeleženci nakremžili. Duha Davosa pa je kršil predvsem zato, ker ni prisluhnil drugim in si prizadeval za iskanje skupnih rešitev.
Medtem so Združeni narodi opozorili, da se mora svet pripraviti na milijone beguncev zaradi podnebnih sprememb, Greenpeace pa je opozoril na stotine milijard dolarjev naložb, ki se stekajo v podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi.
