Na celjski občini se dobro zavedajo priljubljenosti naravnih studencev. Kot tudi tega, da je zdravje občanov zelo pomembno. »Zato smo lani ponovno naročili analize, s katerimi smo preverili kakovost vode iz studenca Gabrovka, Meškovega studenca in studenca Skalna klet. Analize, ki so jih opravili strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, so pokazale, da je najkakovostnejša voda v studencu Skalna klet. Vsi vzorci, ki so bili v tem studencu odvzeti lani, in tudi vsi tisti, ki so bili odvzeti predlani, so bili ocenjeni kot zdravstveno ustrezni,« pojasnjuje rezultate Mojca Grušovnik, predstavnica za odnose z javnostmi na Mestni občini Celje.
Najslabša je iz studenca Gabrovka
Ravno izvir pri Skalni kleti oziroma tako imenovani Dornov studenec pa je med Celjani tudi eden najbolj priljubljenih, saj tam najpogosteje polnijo steklenice in druge posode ter jo uporabljajo v različne namene. »Sam hodim sem po vodo že 30 let in kakovosti povsem zaupam, saj še nikoli ne jaz ne kdor koli v družini ni imel nobenih težav. Naravna voda je še vedno tista, ki je po mojem mnenju najbolj neoporečna, in upam, da bo še dolgo tako in da vir ne bo nikoli usahnil,« nam je povedal Martin, ki smo ga ujeli pri polnjenju steklenic. Kot je še dodal, gre po vodo včasih tudi večkrat na dan. A vsa studenčnica ni neoporečna.
Povsem drugačno je namreč stanje studenca Gabrovka ob cesti na Celjsko kočo. Analize so pri tem izviru že leta 2018 pokazale, da je mikrobiološka kakovost vode, ki priteče iz njega, najslabša, zato strokovnjaki svetujejo, da je občani ne uporabljajo za pitje. »Če jo bodo kljub opozorilom uživali, jo morajo pred tem obvezno prekuhati. Vsi štirje vzorci, ki so bili lani v vseh štirih letnih časih odvzeti v studencu Gabrovka, so bili namreč zaradi prisotnosti fekalnih bakterij zdravstveno neustrezni. Predlani pa so bili v tem studencu mikrobiološko neustrezni trije od štirih odvzetih vzorcev,« pojasnjuje Grušovnikova.
Uporaba studenčnice na lastno odgovornost
Tudi vodo iz Meškovega studenca v bližini mestnega parka, nekoč bolj poznanega kot Seidlov studenec, h kateremu je še kot dijak rad zahajal tudi slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in duhovnik Franc Ksaver Meško, je po mnenju strokovnjakov treba preventivno prekuhati. Tudi v tem primeru so bile namreč v enem od štirih odvzetih vzorcev prisotne fekalne bakterije.
Strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ob tem tudi svarijo, da občani vodo iz vseh treh studencev uporabljajo na lastno odgovornost in da so rezultati analiz odraz trenutne kakovosti vode. Ljudje se morajo namreč zavedati, da območje studencev ni zaščiteno in ni pod nadzorom, voda prav tako ni obdelana s postopki priprave, na njeno kakovost pa še zlasti vplivajo obilnejše padavine in drugi vzroki, zato se kakovost hitro spreminja. V vodi vseh treh studencev pa so poleg mikrobioloških analiz opravili tudi fizikalno-kemijske. Po fizikalno-kemijskih parametrih so bili vsi odvzeti vzorci iz vseh treh studencev skladni s kriteriji pravilnika o pitni vodi. V vzorcih ni bilo prisotnih pesticidov in industrijskih onesnaževal. Tudi koncentracije nitritov so bile nizke. Vode so bile srednje trde do trde. Najtrša je bila voda iz Dornovega studenca, najmanj pa iz studenca Gabrovka. Povprečna vrednost pH vode v studencu Gabrovka je znašala 8, v preostalih dveh pa 7,6.
