Nihče ne ve, kje tiči vzrok za tako stanje. Ali je to neorganiziranost cele enote, ki ima precej zaposlenih, ki redno dobivajo plače ne glede na to, koliko naredijo? Ali pa za njih velja princip nekdanjih Zastavinih proizvodnih delavcev, ki so za svoj slab izdelek na notranji strani vrat (ki so bila seveda slabo zmontirana) napisali »kakva vrata, takva moja plata«? Ali pa se držijo načela »nihče me ne more tako slabo plačati, kot lahko slabo delam«?

Vemo, da je ministrstvo za notranje zadeve razdeljeno na več področij, vsako pa ima sekretarje, podsekretarje, načelnike, šefe oddelkov… Vse kaže, da v tej hierarhiji uslužbencev nihče več za nič ne odgovarja. Sprašujem se, kje tiči vzrok tako dolgim zaostankom pri delu. Kako je mogoče, da oseba, ki vloži zahtevek za državljanstvo, priloži tudi vse zahtevane dokumente in potrdila in izpolnjuje vse zahtevane pogoje, v enem letu ne dobi odločbe (pozitivne ali negativne)? Za vsakega vlagatelja je taka odločba življenjskega pomena, da si lahko organizira življenje. Vemo, da imajo upravne enote praktično vse podatke v računalnikih in imajo dostop do drugih državnih služb, kjer lahko preverijo, ali je bila oseba morda kaznovana, se proti njej vodi kakšen postopek, ali je davčni dolžnik itd. Katera še so tista dodatna preverjanja, ki vzamejo toliko časa, da zaradi njih nastajajo tako dolgi zaostanki?

Po nekaterih izjavah lahko sklepamo, da sistem dodeljevanja državljanstva datira še v čas začetka samostojnosti in »ritma« dela. Država si je zaradi nezakonitosti v primeru izbrisanih že dovolila klofuto evropskega sodišča v Strasbourgu in Ustavnega sodišča RS. Ali si res želi prejeti še eno?

Do danes v zvezi s to problematiko še nihče ni odgovarjal ali uradno razložil, kaj se bo na tem področju naredilo, da bi se stvari izboljšale in da ne bi prišlo do zahtevka za interpelacijo ministra kot najodgovornejše osebe. Ali pa vse skupaj spominja na pregovor »psi lajajo, karavana gre dalje«, saj se notranje ministrstvo obnaša kot država v državi in za njih zakoni in predpisi ne veljajo?

Dragan Petrović, Ljubljana