Nasilje nad Rohingi v zvezni državi Rakhine leta 2017 je sprožilo množičen eksodus pripadnikov te manjšine, v sosednji Bangladeš se jih je zateklo okoli 740.000. Begunci so ob prihodu pripovedovali o mučenju, ubijanju, posilstvih in požiganju vasi. Mjanmarska vojska je vztrajala, da je bila vojaška operacija potrebna za boj proti terorizmu. Preiskovalci ZN pa so zatiranje Rohingov označili za genocid.
Peking kljub tem obtožbam vztraja pri podpori vse bolj izoliranemu narodu. To stališče je po navedbah francoske tiskovne agencije potrdil tudi v skupni izjavi za medije po koncu obiska v Mjanmaru. "Kitajska odločno podporo prizadevanja Mjanmara za zaščito svojih zakonitih pravic in interesov ter narodnega dostojanstva v mednarodnem okolju" ter za krepitev "miru, stabilnosti in razvoja v zvezni državi Rakhine.
Kitajska je trenutno največji vlagatelj v Mjanmaru
Kitajska je trenutno največji vlagatelj v Mjanmaru, čeprav je javnost nekoliko nezaupljiva do njenih ambicij. Na zadnji dan Xijevega obiska je bilo tako podpisanih 33 pogodb, med njimi sporazum o koncesiji in delničarjih pri projektu globokomorskega pristanišča in gospodarske cone Kyaukhphyu v državi Rakhine, vrednega 1,3 milijarde dolarjev.
Prav tako so podpisali pismo o nameri za novi urbani razvoj v največjem mjanmarskem mestu Yangon in za študije izvedljivosti železniških povezav. Cilj projekta je t. i. kitajsko-mjanmarski gospodarski koridor, ki bi služil kot povezava Pekinga z Indijskim oceanom.
Xi je obisk že v petek označil za "zgodovinski trenutek" v odnosih med državama. Med aktivisti za človekove pravice pa je obisk Xija vzbudil skrbi, saj se bojijo, da bo posledica kitajskih infrastrukturnih projektov odvzem zemljišč in okoljska škoda.
