Francoski predsednik Emmanuel Macron ter predsedniki Mavretanije, Malija, Nigra, Burkina Fasa in Čada so se v ponedeljek med srečanjem na jugozahodu Francije dogovarjali o boju proti džihadističnim skupinam, tudi Islamski državi, ki so se v zadnjih letih razbohotile v teh državah. Macron je srečanje organiziral tudi zato, da bi se omenjeni predsedniki jasno opredelili do prisotnosti 4500 francoskih vojakov v Sahelu (gre za prostrani pas step južno od Sahare), ker je javno mnenje v Afriki vse bolj proti njim. Francoski predsednik je dal svojim afriškim gostom vedeti, da morajo izjaviti, da so francoski vojaki v Sahelu na povabilo njihovih vlad in ne zaradi francoskih neokolonialističnih teženj, kar gostom ni bilo pretirano všeč.
Najbrž je Macron pretiraval, ko je izjavil, da srečanje pomeni temeljit preobrat v boju proti terorističnim skupinam Sahela. Lani so poleg vseh medetničnih spopadov v Sahelu oborožene skupine džihadistov zadale hude izgube vojskam Malija, Burkina Fasa in Nigra. Tudi letošnje leto se je začelo slabo, saj je prejšnji četrtek nigrska vojska izgubila kar 89 svojih mož. Najbrž je šlo za napad Islamske države, kot se je zgodilo 10. decembra, ko je umrlo 71 nigrskih vojakov. Še 14 pa jih je padlo 26. decembra.
Umik Američanov bi bil slaba novica
Načelnik ameriškega generalštaba Mark Milley pa je ravno v ponedeljek v Bruslju dopustil možnost, da se bodo Američani počasi umaknili iz Sahela. Macronovi sodelavci menijo, da bi bil takšen ameriški umik obžalovanja vreden, saj je »ameriška pomoč zaradi izvidniških letov in oskrbovanja iz zraka zelo pomembna, do neke mere nenadomestljiva«. Ameriška odsotnost bi se občutila predvsem glede obveščevalne dejavnosti. Tako ni presenetljivo, da so v skupni izjavi šestih predsednikov, sicer v zadnjem trenutku, dodali stavek: »Izražamo zahvalo ZDA za njihovo izjemno pomembno pomoč in želimo, da bi to nadaljevali.«
Macron je na novinarski konferenci potrdil, da bi bil umik Američanov slaba novica: »Upam, da bom prepričal predsednika Trumpa, da boj proti terorizmu poteka tudi v tej regiji, v kateri so, kot dobro vemo, teroristične skupine v stiku s tistimi z iraško-sirskega območja.« Macronu pa je že zdaj žal, da v podpori, ki jo daje Francija omenjenim trem državam iz Sahela, nočejo sodelovati druge evropske države.
Protifrancosko ozračje v prizadetih državah
Macron pa je tudi napadel kritike francoskega posredovanja v Sahelu, ki hočejo pomagati »tujim silam« pri njihovem prizadevanju, da bi »zaposlili svoje vojaške plačance«. S tem je mislil na Rusijo, ki naj bi v javnem mnenju med Afričani spodbujala kritiko francoskega kolonialistična odnosa do Afrike in ki ima plačance iz zasebnega podjetja Wagner v Srednjeafriški republiki in Libiji.
Tudi džihadisti poskušajo v Sahelu za pridobivanje privržencev izkoristiti protifrancosko vzdušje. Izkoriščajo tudi nasprotja med živinorejci in poljedelci v tem najbolj revnem delu sveta, ki se spričo segrevanja ozračja zaostrujejo, saj se zmanjšuje površina, primerna za sejanje in pašo. Džihadisti se opirajo na revne nižje sloje, tako da usmerjajo pozornost na socialne krivice, na korupcijo oblasti in nesposobnost afriških vlad, da bi zagotovile delovanje države glede varnosti, sodstva, zdravstva in šolstva. Francoski vojaki pa se tako pojavljajo kot tisti, ki podpirajo skorumpirane in nesposobne vlade. Toda če bi se francoski vojaki umaknili, bi lahko v Nigru, Maliju in Burkina Fasu zavladali džihadisti z Islamsko državo, kar bi vodilo do novega razmaha terorizma, poleg tega bi na Evropo pritisnil nov val beguncev.
