Ko ogenj divja in pod sabo pušča le zoglenele tramove, ki so nekoč nekomu predstavljali dom, se ta lahko znajde v hudi stiski. Sploh če ima šibko socialno mrežo in prenizke prihodke, da bi si lahko sam uredil nadomestno domovanje. V takem primeru priskočijo na pomoč tudi prostovoljci iz skupine za psihosocialno pomoč iz Rdečega križa. Z oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana jih ob požarih pozovejo, da oškodovance obiščejo. Vedno se na klic odzove nekdo izmed šestindvajsetih prostovoljcev. »Velikokrat je dovolj že, da smo tam, da vidijo, da je še nekomu mar za njihovo stisko. Ko druge službe svoje delo končajo, se prostovoljci psihosocialne pomoči vrnejo še drugi in tretji dan po nesreči. Ogledajo si razmere in pomagajo poiskati možne rešitve,« razlaga koordinatorica prostovoljcev ob nesrečah Špela Kenda. Lani so dobili sedem pozivov, v vseh primerih je šlo za požar.
Začetek med poplavami leta 2010
Ideja o skupini prostovoljcev za psihosocialno pomoč se je porodila ob poplavah leta 2010. Prva generacija skupine prostovoljcev za psihosocialno pomoč se je tako oblikovala leta 2015. »Od prve generacije nas je ostala le peščica. Vsako leto je precej osipa. Prostovoljci nekaj časa ostanejo, potem dobijo druge interese, med drugimi je to družina,« pojasni prostovoljec Peter Jovičevič, ki se prostovoljskih akcij udeležuje od vsega začetka.
Člani skupine za psihosocialno pomoč pomagajo tudi socialno ranljivim osebam v vsakdanjem življenju. V njihovem humanitarnem centru na Tržaški cesti prevzema pakete s hrano in oblačila po tristo ljudi na teden. Večinoma so to upokojenci, velik del je tistih z invalidskimi pokojninami, pa samski brezposelni in tudi mladi. To poteka kontinuirano. Del teh ljudi jih še dodatno zaprosi za pomoč. V okviru skupine prostovoljcev za psihosocialno pomoč so zato začeli razvijati osebno spremljanje. Najprej jih povabijo v pisarno na pogovor. Skupaj sestavijo osebni načrt, kako bi lahko težave rešili. Prostovoljci psihosocialne pomoči se z njimi vsak teden dobivajo in jim pomagajo te korake uresničiti. Zelo dragoceno je že to, da je nekdo z njimi in jih podpre, da denimo pokličejo na Elektro in se dogovorijo, da bodo položnico plačevali po obrokih.
»Izkopati se iz revščine je maraton, naj se nekdo še tako angažira, so premiki zelo majhni,« pove Klara Debeljak, koordinatorica prostovoljcev za osebno spremljanje. Špela Kenda pa dodaja, da »pri tem ne gre le za materialno, ampak celostno opolnomočenje. Torej, da se te osebe ne zanemarjajo, ampak skrbijo zase, gredo ven na sprehod, si upajo med ljudi.«
Polletno usposabljanje
V skupini prostovoljcev psihosocialne pomoči so študenti in tudi že zaposleni. Večinoma imajo psihološko ali psihoterapevtsko izobrazbo oziroma to študirajo, kar je tudi zaželeno, a ni nujno. Pogoj za priključitev skupini je starost nad štiriindvajset let in bivanje v Ljubljani ali v primestnih občinah. Pri obeh vrstah pomoči je zelo pomembna komunikacija. Prostovoljci se na polletnem usposabljanju naučijo uravnavati komunikacijo. Usposabljanje vodijo psihologi, začne se januarja in konča junija. Prijave za letošnje izobraževanje še sprejemajo.
