Pravljična dežela v Celju že leta privablja najmlajše obiskovalce od blizu in daleč. Prva dama pravljične dežele Vladimira Skale pa je vesela, da zanimanje zanjo ne pojenja, pravzaprav je iz leta v leto večje, zato je v središču Celja te dni živahno in tako bo vse do zadnjega decembrskega dne, ko bodo najmlajši tudi silvestrovali in si zaželeli srečno novo leto. »Dopoldan nas obiščejo najmlajši iz šol iz vrtcev iz vseh krajev Slovenije, v Celje pa iz Ljubljane, Maribora, Velenja in celo Zagreba vozijo tudi pravljični vlaki. Najmlajši pa vsak dan rajajo s pravljičnimi vilami in drugimi pravljičnimi junaki,« pravi Skaletova, ki je vesela, da vsa leta pri organizaciji pomagata tako Zavod Celeia Celje kot tudi Mestna občina Celje. Program Pravljičnega Celja, ki zajema še veliko več, ne le Pravljične dežele, pač pa so v središču mesta postavljene tudi številne stojnice z bogato praznično ponudbo, vrstijo pa se še drugi dogodki, bo stal 100.000 evrov, direktorica Zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik pa se nadeja, da bo Celje prav tako obiskalo okoli sto tisoč obiskovalcev. Zato so letos temu primerno obogatili tudi kulinarično ponudbo in k sodelovanju povabili številne gostince iz Celja in okolice.

Medenjački in pisane lizike

Zelo pa so se letos potrudili z okrasitvijo tudi v Laškem, kjer so si za rdečo nit izbrali pravljice, ki jih poznajo najmlajši, pa tudi njihovi starši ter dedki in babice, ki jim jih prebirajo. Za domiselno okrasitev pa so moči združile tri prijateljice, ki so se s svojo kreativnostjo izkazale že na letošnjem Pivu in cvetju. To so predsednica Hortikulturnega društva Laško Metoda Benedek ter Tatjana Rajh in Barbara Penič. Izbrale so pet prizorišč, na katerih so uredile medenjakovo hišico, v igluju postavile snežno kraljico, božično jelko lahko obiskovalci občudujejo pri drsališču, se popeljejo s polarnim vlakom ali postojijo v hišici na Aškerčevem trgu in si ogledajo, kako je nastala pesem Sveta noč, ki ji lahko tudi prisluhnejo. »K sodelovanju smo letos povabili tudi lokalne gostinske ponudnike, ki ponujajo nekaj tako za najmlajše kot tudi odrasle. To so punč, kuhano pivo, palačinke, snežne penice in še kaj,« našteva Peničeva, ki je skupaj z Benedekovo in Rajhovo mesec dni vsak dan izdelovala vse potrebno, da je Laško danes na več mestih pravljično. »Sprehodile smo se po gradbenem oddelku in tam našle večino materiala, ki smo ga uporabile, da je nastalo to, kar danes vidite. Poleg pisanih vrvic in trakov smo uporabile za krašenje vodovodne cevi, ki smo jih polepile z nalepkami, za lizike smo zvile penaste cevi za plavanje in navadne žoge, ki smo jih zavile v celofan, za smetano smo uporabile purpono, medenjački pa so izdelani iz stiropora, ki smo ga pobarvale,« razloži Peničeva.