»Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo, se je rodil v tej ulici,« nam pred hišo, ki se bo imenovala Puhar, na Tomšičevi ulici v starem mestnem jedru Kranja pove grafični oblikovalec Aljaž Primožič, ki hišo ureja. Obiskali smo ga pred zadnjimi opravili pred odprtjem, ki ga načrtuje za 8. februar, slovenski kulturni praznik, ko je Kranj poln zanimivega dogajanja. Zanimiva pa je tudi notranjost hiše, ki na prvi pogled spominja na muzej, poleg eksponatov pa med drugim skriva neke vrste sobo pobega in prostor za zabavo ob fotografiranju po starem.
Izum opisal v časopisnih člankih
Obiskovalci bodo v prvi sobi pobliže spoznali Kranjčana Janeza Puharja. »Bil je kaplan, služboval je po slovenskih krajih, na koncu pa umrl v Kranju v isti hiši, v kateri se je rodil. Zelo ga je zanimala fotografija, obvladal pa je tudi več tujih jezikov, matematiko, fiziko, kemijo,« opisuje Primožič, velik poznavalec Puharja. Leta 1839 je francoska akademija znanosti priznala izum fotografije, a francoski izumitelj je fotografije izdeloval na posrebrenih bakrenih ploščah. »Puharju je bil ta material predrag, zato je še isto leto baker zamenjal za steklo. Tri leta je poskušal, potem pa je v časopisih javno objavil svoj izum in ga opisal, čeprav formule zanj nikoli ni izdal,« pravi Primožič. Prednost stekla je bila prosojnost, zato so bile Puharjeve fotografije nekaj časa edine, ki so bile obrnjene pravilno, preostale so bile namreč zrcalne, zato generali na njih niso imeli činov na pravi strani uniforme in podobno.
Nekaj let kasneje je francoska akademija znanosti izum fotografije na steklu priznala drugemu. »Ko je Puhar to izvedel, je prek dunajske akademije znanosti pošiljal članke v Francijo, ki so govorili o njegovem izumu, da bi dokazal, da je bil on v resnici pravi izumitelj. Leta 1852 je sicer diplomo, ki ga opredeljuje kot izumitelja, izdala francoska akademija za poljedelstvo, obrt in trgovino,« razplet opisuje Primožič. A ker gre za drugo akademijo od tiste, ki je za izumitelja priznala drugega, se še danes včasih na tem področju pojavlja zmeda.
Rad je fotografiral tudi – sebe!
Puhar je rad fotografiral ljudi, tudi sebe, in velja za človeka, ki je v svet poslal prvi pravi selfi oziroma fotografijo samega sebe. Vse pa kaže, pravi Primožič, da je bil Kranjčan tudi prvi, ki je na steklu upodobil veduto katerega koli avstro-ogrskega mesta, v tem primeru je šlo seveda za Kranj. »Prikazujemo sedem fotografij, šest jih je zagotovo Puharjevih, na nekaterih je tudi sam, za sedmo, fotografijo Kranja, pa to lahko trdimo zgolj z veliko verjetnostjo. Kranj je bil upodobljen leta 1860. Fotografijo so odkrili pred petimi leti v škofijskem arhivu. Bila je del priznanja kranjske škofije Jerneju Vidmarju, ko je postal ljubljanski nadškof. Tudi Vidmar je bil Kranjčan, celo v isti hiši je živel, poznala sta se. Glede na to, da je fotografija na steklu, je verjetno Puharjeva,« pravi poznavalec izjemnega Kranjčana.
Ne le izobraževali, obiskovalci hiše Puhar se bodo lahko tudi silno zabavali. »V eni od sob je fotografski studio iz 19. stoletja. Na voljo bodo kostumi – oblačila iz tega časa, v katere se bodo lahko obiskovalci oblekli in se fotografirali s camero obscuro, predhodnico fotografskega aparata, in za spomin domov odnesli svojo fotografijo na steklu,« pojasnjuje avtor hiše Puhar. Soba pobega pa predstavlja sklop ugank o Puharju, rešitve pa obiskovalcem obetajo še več zabave. Med zabavnimi elementi v hiši so tudi optične iluzije, ki so razstavljene v eni od sob, obiskovalci pa bodo lahko s seboj odnesli tudi spominke v slogu Janeza Puharja.
