Prišepetovalci psom nimajo nikakršnih težav s prepoznavanjem razpoloženja svojih in tudi tujih štirinožnih prijateljev, nekaterim med nami pa včasih težave predstavlja že razumevanje lastnega razpoloženja. Med tiste, ki se neuspešno trudijo priti do dna občutkom psov, je nekoč sodil tudi ustanovitelj podjetja Inupathy, Japonec Džodži Jamaguči. Ko se je njegovi družini pridružil psiček Akane, je bil ves čas videti prestrašen. Jamagiči je želel izvedeti, kaj ga tako straši.
Pes bolj reagira na dotik kot na besede
Ker je Jamaguči po izobrazbi inženir in ima tudi izkušnje z raziskovanjem na področju biologije, se je posvetil preučevanju tehnološke rešitve svoje zagate. Prepričan je bil, da je pravi pristop uporaba nekakšnega senzorja za merjenje pasjega srčnega utripa. Vendar je tudi to sprva predstavljalo izziv. Zelo enostavna rešitev bi bila lahko senzor, ki s pomočjo luči in majhne kamere zazna pretok krvi po žilah ter na podlagi tega omogoča določanje srčnega utripa. Podobno kot delujejo senzorji za srčni utrip na pametnih urah ali mobilnikih. Pri psih bi takšno napravo lahko namestil na kožo ušesa, vendar psom to ne ustreza. So namreč zelo nezadovoljni, če jim kaj damo na uho. Džodžiju Jamagučiju so se neuporabni zdeli tudi senzorji, ki lahko merijo pasji utrip, ko je žival v mirovanju. Naposled je ugotovil, da še najbolje deluje mikrofon, moral pa je posvetiti veliko napora izničenju nepomembnega hrupa okolja, ki bi lahko popačil rezultate.
Izbira pravilnega načina zbiranja podatkov o pasjem srčnem utripu je bila zgolj prvi korak. Večji izziv je predstavljalo ugotavljanje, kaj posamezni izmerjeni podatki o bitju srca povedo o pasjem razpoloženju. Sledilo je dolgo obdobje opazovanja pasjega obnašanja in primerjanja tega s podatki srčnega utripa na več kot 40 psih. Naposled mu je le uspelo odkriti vzorce, ki spremljajo veselo, nervozno, zainteresirano in sproščeno razpoloženje. Napravo je nato oblikoval v pas, ki se enostavno natakne na psa in prek LED-luči na pasjem hrbtu prikazuje, kaj čutijo kosmatinci. Ko je napravo preizkusil z Akanejem, je Jamaguči ugotovil, da se ta hitreje umiri, če ga počoha, kot če ga poskuša pomiriti z besedami. Jamaguči je zato prepričan, da bi naprava lahko koristila družinskim članom, ki ne zaupajo v svoje sposobnosti razumevanja, kaj si družinski kosmatinec v nekem hipu želi oziroma kaj potrebuje.
Ker je pas mogoče povezati prek bluetootha z mobilnikom, premore tudi številne druge storitve. Lastnik lahko na mobilniku opazuje srčni utrip psa in njegove spremembe razpoloženja, kar bi lahko koristilo pri spremljanju zdravja. Hkrati lahko uporabnik prek te aplikacije prejme nasvete, katere aktivnosti bi znale zanimati psa glede na trenutno razpoloženje.
Pas za zaznavanje pasjega razpoloženja inupathy se je že leta 2016 preizkusil na platformi za množično financiranje indiegogo, vendar ni dosegel želenega uspeha. Zbral je le okoli 40 odstotkov zastavljenega denarja. Kot da bi večina verjela, da so psi po zaslugi repa, ušes, dlake in tudi obrazne mimike na neki način že opremljeni z »napravo« za prikazovanje razpoloženja. Jamaguči se vseeno ni dal in izdelek razvija naprej, inupathy smo lahko videli tudi na lanskem berlinskem sejmu elektronike IFA, manjkal pa ni niti na letošnjem sejmu CES v Las Vegasu.
