Potem ko so iranske balistične rakete priletele v Irak na oporišče Al Asad in oporišče mednarodne koalicije v Erbilu, se je Slovenija odločila iz Iraka začasno umakniti šest slovenskih vojakov, ki so službovali v centru za usklajevanje usposabljanja v Erbilu. Tam slovenska vojska v okviru mednarodne koalicije za boj proti Islamski državi od septembra 2016 sodeluje pri urjenju rekrutov iraške vojske. Začasni umik iz misije Neomajna odločnost ne pomeni, da se Slovenija v celoti umika iz misije.
Kot je pojasnil obrambni minister Karl Erjavec, ki je takoj po napadu na oporišče v Erbilu začel o dogajanju obveščati predsednika države in vrhovnega poveljnika slovenskih oboroženih sil Boruta Pahorja, premierja Marjana Šarca, pa tudi zunanjega ministra Mira Cerarja, pri začasnem umiku ne pričakujejo težav. Zanj so se na ministrstvu odločili zaradi zaostrenih varnostnih razmer ter v luči dejstva, da se urjenja iraških varnostnih sil, zaradi česar so slovenski vojaki sploh v Iraku, že nekaj časa ne izvajajo več.
Zaskrbljenost sredi noči
Slovenski vojaki bodo iz Iraka na podlagi tehničnega sporazuma evakuirani skupaj z nemškim kontingentom, ki v Iraku šteje 120 vojakov, od tega jih je v Erbilu in okolici nekaj manj kot 90. Za takšno evakuacijo so se po Erjavčevih pojasnilih odločili zato, ker bodo v domovino prišli prej, kot če bi potovali s slovenskim letalom falcon, saj v zračnem prostoru obstajajo določene omejitve. Kdaj točno bo evakuacija izvedena, danes na obrambnem ministrstvu niso vedeli povedati, bo pa to takrat, ko bodo varnostne razmere primerne.
Slovenski vojaki so bili že danes pripravljeni na premik, a se je bilo treba uskladiti tudi z drugimi partnerji. Iz Iraka bodo prepeljani v tretjo državo – tudi te na ministrstvu niso razkrili – nato pa bodo od tam prispeli v Slovenijo.
Erjavec je noč na sredo označil za obdobje precejšnjih skrbi. Dobri dve uri namreč iz Erbila niso dobili informacij, kako je s slovenskimi vojaki. Šele ob pol treh so od nemškega kontingenta dobili prve neuradne in nepotrjene informacije, da nihče ni ranjen in da napad ni terjal smrtnih žrtev.
Slovenska misija ni končana
Šest slovenskih vojakov se je še pravi čas zateklo v zaklonišče. Nosili so zaščitne neprebojne jopiče, pri sebi so imeli zaščitne maske, če bi prišlo do napada z bojnimi strupi. Takšne varnostne ukrepe je sicer že prejšnji teden ukazal generalštab po opravljeni varnostni analizi stanja.
Le uro po prvih neuradnih informacijah, da je s slovenskimi vojaki vse v redu, pa je nemški kontingent sprejel odločitev o začasnem umiku. Kot je pozneje pojasnila nemška obrambna ministrica Anegrett Kramp Karrenbauer, gre predvsem za vaditelje iraških varnostnih sil, ki v danih razmerah tako in tako ne morejo opravljati svojih nalog. Že poprej so Nemčija in druge države del vojakov z juga Iraka, kjer sodelujejo v ločeni operaciji Nata za podporo iraškim varnostnim silam, umaknile v druge države, med drugim Kuvajt in Jordanijo. Število vojakov v Iraku je občutno zmanjšala tudi Španija, prav tako bo glavnino svojih enot iz Iraka v Kuvajt umaknila Danska.
»Misija ni zaključena,« je slovensko udeležbo pri urjenju iraških varnostnih sil opisal Erjavec. Ministrstvo je odločitev o začasnem umiku šesterice sprejelo brez poprejšnje odločitve vlade, slednja odloča le o morebitnem zaključku slovenske udeležbe. Še konec decembra se je pri slovenskih vojakih v Iraku mudila načelnica generalštaba Alenka Ermenc, ki je danes ugotavljala, da so bile takrat varnostne razmere povsem drugačne.
Bi lahko umik prinesel nove grožnje za Irak?
Ocene o tem, kaj bi pomenil dokončni in ne zgolj začasni umik tujih sil iz Iraka, se razlikujejo. Nekdanji veleposlanik v Iranu Jožef Kunič je ocenil, da bi lahko prišlo do kaotične situacije, ki ne bi pomenila nič dobrega, izbruh državljanske vojne, kot se je zgodilo hitro po ameriško-britanski invaziji na Irak leta 2003, pa se mu ne zdi verjeten, čeprav niti takšnega razvoja dogodkov ne izključuje. Analitik Bahtijar Aljaf z Mednarodnega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (Ifimes) pa meni, da do umika nekaterih tujih sil iz Iraka prihaja predvsem zaradi zaskrbljenih domačih javnosti. »Američani zagotovo ne bodo zapustili Iraka. To ni v njihovem načrtu. Tega območja ne bodo prepustili Iranu,« je prepričan, a opozarja, da so razmere v Iraku danes povsem drugačne kot ob izbruhu državljanske vojne po invaziji zaveznikov. Sam grožnje državljanske vojne po morebitnem umiku tujih sil v Iraku ne vidi. »Suniti so marginalizirani, veliko jih je tudi zapustilo državo, saj so njihova mesta, denimo Mosul, uničena. Kurdi so imeli posvetovalni referendum o neodvisnosti in zdaj čakajo, kako se bodo zadeve odvile naprej. V Iraku so ostali večinoma šiiti, težava iranskega režima pa je, da so šiiti uperjeni proti njim. Do državljanske vojne med šiiti verjetno ne bo prišlo. Mogoče bi lahko prišlo do napetosti med iraškimi milicami, teh naj bi bilo 57, ki z demobilizacijo postajajo del iraških varnostnih sil, dejansko pa vlada nad njimi nima pravega nadzora,« meni Aljaf, ki tudi ocenjuje, da umik tujih sil ne bi imel hujših posledic za boj proti Islamski državi. »Zgodba Islamske države je končana. Ta ne obstaja več,« pravi.
