Proti francoski pokojninski reformi že 34 dni stavkajo predvsem v javnem sektorju. Na železnici je vsak dan stavkajočih resda le še šest odstotkov zaposlenih, a še vedno okoli 35 odstotkov strojevodij. Tako še vedno ne vozi polovica vlakov. Občasno so zaprte tudi šole, odpovedani so številni poleti. Levičarski sindikat CGT zdaj napoveduje še blokado rafinerij, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje goriva na bencinskih črpalkah.

Predsednik Emmanuel Macron bi vsekakor rad ustavil to najdaljšo stavko v zgodovini Francije. Vendar bi bilo za njegovo politično prihodnost slabo, če bo preveč popuščal in ne bo izvedel pokojninske reforme, kot je obljubljal pred svojo izvolitvijo leta 2017. Pravzaprav so zaposleni v več poklicih že dosegli, da jih bo reforma zaobšla in da se bodo še naprej upokojevali zgodaj in z razmeroma visoko pokojnino. Gre za policiste, ribiče, voznike tovornjakov, carinike, gasilce, vojake, paznike v zaporih, baletnike, letalsko osebje in seveda pilote, ki lahko zelo učinkovito izsiljujejo.

Sporna upokojitvena starost

Kljub omenjenim izjemam, ki postavljajo pod vprašaj »univerzalnost« nameravane pokojninske reforme, vlada še vedno vztraja pri odpravi večine posebnih sistemov upokojevanja in uvedbi enotnega sistema, ki bo temeljil na točkovanju. Zlasti premier Edouard Philippe, ki prihaja z desnice, hoče upokojitveno starost zvišati z 62 na 64 let. Sindikati, tudi zmerni, pa se bojijo, da bodo po tej reformi zaposleni morali delati dlje za nižjo pokojnino.

V CFDT, ki je od lani največji sindikat, so sicer tudi za poenoten sistem upokojevanja s točkovanjem, a nasprotujejo zvišanju upokojitvene starosti v prepričanju, da bi bilo treba vse večje težave pokojninske blagajne reševati z zvišanjem prispevkov. Vlada pa se boji, da bi se s tem še zmanjšala konkurenčnost francoskih podjetij v svetu.

Sindikalna neenotnost

Toda za Macrona, ki se sicer drži bolj v ozadju, in vlado ni drugega izhoda iz sedanjega težkega položaja, kot da popustita sindikatu CFDT, vsaj z minimalnim povečanjem prispevkov. A tudi če bosta vlada in CFDT dosegla sporazum, se bo stavka najbrž nadaljevala, saj levičarski CGT, ki je bil nekoč največji sindikat, tudi v prizadevanju za obnovitev svoje nekoč velike moči stavi na vse ali nič. Tako CGT vztraja pri ohranjanju posebnih načinov upokojevanja, tudi pri strojevodjah. Ti hočejo nadaljevati stavko ne le zato, ker branijo privilegij upokojevanja pri 52 letih (za rojene po letu 1977, ki bi jih reforma prizadela), ampak tudi zato, ker so izgubili velik del zaslužka, zato si po teh žrtvah ne morejo dovoliti, da bi popuščali vladi.

Doslej je stavka stala francoske železnice že več kot 600 milijonov evrov. Velike težave imajo tudi prebivalci Pariza in okolice, ki se z vlakom in podzemno železnico vsakodnevno vozijo na delo. Pariški hoteli, restavracije in butiki so v letošnjem decembru imeli za tretjino manj prometa kot decembra lani. Še vedno pa je imela Francija lani 1,3-odstotno gospodarsko rast, kar je ena najvišjih v zadnjih desetih letih. Tudi gibanje rumenih jopičev leta 2018, kljub vandalizmu, ni občutno prizadelo gospodarstva v celoti.