Okoli 100 ljudi se je dopoldne zbralo na ulici Nicolas-Appert, kjer sta brata Cherif in Said Kouachi pred natanko petimi leti na tedanjem sedežu in bližnji ulici ubila 12 ljudi. Na slovesnosti so tudi notranji minister Christophe Castaner in pravosodna ministrica Nicole Belloubet in pariška županja Anne Hidalgo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Danes in v prihodnjih dneh bodo pripravili še več spominskih slovesnosti, med drugim pred judovsko trgovino Hyper Cacher, kjer je pomagač bratov Kouachi Amedy Coulibaly 9. januarja 2015 zajel talce in ubil štiri ljudi. Že dan pred tem je v predmestju Pariza ubil policistko.
Odziv na napade v Franciji in po svetu je bil izjemen. V imenu svobode izražanja se je rodilo geslo Jaz sem Charlie. Za svojega so ga vzele tudi množice ljudi, ki so se 11. januarja 2015 v znak solidarnosti zbrale na ulicah številnih mest po svetu.
Francija je bila po napadih pretresena in je spoznala, da je džihadistična grožnja dobila povsem nove razsežnosti. Meseci, ki so sledili, so potrdili začetek novega obdobja, saj se je po pozivih skrajne skupine Islamska država (IS) zvrstilo več napadov.
13. november najbolj krvav
Črni niz je 13. novembra dosegel vrhunec z najbolj krvavim od vseh. Trojica napadalcev je na območju stadiona Stade de France, v barih in restavracijah v vzhodnem delu Pariza in v dvorani Bataclan skupno ubila kar 130 ljudi.
Pet let pozneje se v državi začenja novo, pravosodno poglavje napadov. Od maja do julija bodo v Parizu sodili 14 ljudem, ki so obtoženi, da so bratoma Kouachi in Amedyju Coulibalyju nudili logistično podporo.
Časnik Charlie Hebdo tudi po pretresu še vedno obstaja, je pa močno usahnila njegova naklada. Na naslovnici ob današnji obletnici so zapisali »Nove cenzure (...) Nove diktature«. Upodobljen je karikaturist, ki mu roke in jezik prekriva velikanski pametni telefon in tako preprečuje delo. Na zaslonu telefonu sta med drugim izrisana simbola facebooka in twitterja.
Kot je danes v pogovoru za Franceinfo dejal urednik tednika Laurent Sourisseau, poznan kot Riss, dandanes cenzura ne prihaja več od države, temveč je postala privatizirana. »Opraviti imamo z novim moralizmom,« je menil.
