»Občutek je odličen!« je po jubilejnem, že 130. darovanju krvi na novomeškem centru za transfuzijsko dejavnost povedal 59-letni Marjan Kocjan iz Potočne vasi. »Prvič sem daroval kri leta 1980, ko sem bil pri vojakih. Takrat si dobil nagradni dan, lahko si šel prej domov,« se je nasmehnil upokojeni gozdar. A se ni končalo le pri enkratnem dejanju, vse od tedaj vztraja. Kri daruje štirikrat na leto. »Mladim je treba enostavno povedati, da to ni nič hudega, ampak da s tem rešuješ življenja,« je dodal Kocjan.
Tudi 58-letni Ivan Horvat iz Podturna, prav tako upokojeni gozdar, redno daruje kri že od leta 1982. »Občutek je vedno zelo dober. Prvič so me k temu nagovorili prijatelji,« se je spominjal Horvat, ki je za krvodajalstvo navdušil še druge znance. »Imel sem tako službo, pri kateri je bilo vedno precej poškodb. Pa sem se kar nekako odločil, da to moram narediti. Kako dolgo bom še krvodajalec? Dokler mi bo zdravje služilo. Upam, da vsaj do naslednjega jubileja.« Horvat h krvodajalstvu nagovarja tudi mlade. »Naj pomagajo. Vsak se lahko kdaj znajde v situaciji, ko bo potreboval kri,« je dejal.
Darovanje krvi je eno najplemenitejših človekoljubnih dejanj. Slovenija se po številu krvodajalcev uvršča v evropsko povprečje. Kot dodajajo na Zavodu za transfuzijsko medicino Republike Slovenije, pa je najpomembnejše, da smo pri oskrbi s krvjo samozadostni. Po podatkih zavoda tako potrebujejo v povprečju od 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovijo potrebno količino krvi.
Vsak teden zagotovijo 80 krvodajalcev
Za pridobivanje in zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev je zadolžen Rdeči križ Slovenije s svojimi 56 območnimi združenji, ki svoje krajane obveščajo, motivirajo, pridobivajo nove krvodajalce. Novomeško območno združenje Rdečega križa velja za enega najdejavnejših na tem področju. Po besedah sekretarke novomeškega združenja Barbare Ozimek so letos v 35 krajevnih organizacijah in skupaj s terenskimi akcijami opravili že 4700 darovanj krvi. »Zelo pomembno je, da smo imeli kar 400 mladih, ki so prvič darovali kri, ter kar sedem jubilantov, ki so darovali kri stotič, stodesetič in tako naprej, vse do krvodajalca, ki je kri daroval že stosedemdesetkrat,« je pojasnila Ozimkova.
»Trudimo se motivirati dovolj krvodajalcev, to je okoli 80 na teden. Slovenija je samozadostna in naši krvodajalci prispevajo znaten delež krvi v celotnem sistemu. Smo v samem vrhu po številu krvodajalskih odvzemov, kajti po območjih je povprečje odvzemov krvi pet odstotkov aktivnega prebivalstva, na Dolenjskem pa je ta delež kar osem odstotkov,« je dodala.
Po besedah Ozimkove se pri združenju posvečajo rednim krvodajalcem, ki kri darujejo vsake tri, štiri mesece, hkrati pa dajejo velik poudarek pridobivanju mladih krvodajalcev. »Krvodajalska tradicija se deduje, kar je dobro. Hkrati tudi vidimo, da so ljudje zelo solidarni, radi darujejo kri. Vedo in čutijo, da s tem naredijo nekaj dobrega.«
