Plameni so pogoltnili že več sto domov, zadnja smrtna žrtev pa je nek moški, ki je želel rešiti dom svojih prijateljev. Samo v zvezni državi Novi južni Wales medtem še naprej divja skoraj 150 požarov, številnih gasilci še vedno nimajo pod nadzorom. Nekoliko jim sicer pomaga vreme, saj je Novi južni Wales in sosednjo zvezno državo Viktorija dosegel rahel dež, nekoliko se je tudi ohladilo. So se pa plameni ponovno dotaknili predmestja Sydneyja. »Smo v povsem nepoznanem položaju,« je razmere komentirala premierka Novega južnega Walesa Gladys Berejiklian. »Ne moremo se pretvarjati, da je to nekaj, kar smo že izkusili. Ni,« je dodala.

Avstralska prestolnica Canberra je danes po oceni organizacije Air Visual mesto z najslabšo kakovostjo zraka na svetu. Tam so odpovedali polete in zaprli galerije, ljudem delijo obrazne maske. Medtem morajo v številnih ruralnih predelih patruljirati policisti, saj je vse več poročil o vdorih in plenjenju hiš, katerih prebivalci so se umaknili na varno. Oblasti se trudijo spopasti s krizo, v kateri je bilo doslej požgano območje skoraj velikosti Irske. V soboto je avstralski premier Scott Morrison že zaukazal mobilizacijo 3000 vojaških rezervistov, ki naj bi priskočili na pomoč utrujenim gasilcem. Bojne ladje in helikopterje sedaj uporabljajo za evakuacijo ujetih.

Morrison je napovedal tudi ustanovitev agencije za pomoč pri obnovi, ki naj bi delovala dve leti in pomagala preživelim, da se znova postavijo na noge. Na požare se je danes odzvala tudi britanska kraljica Elizabeta II. Poudarila je, da je zaradi katastrofe »globoko užaloščena«, reševalcem in gasilcem, ki za pomoč skupnostim »tvegajo lastna življenja«, pa se je zahvalila za njihovo delo.

Medtem po vsem svetu zbirajo finančno pomoč za gasilce in prizadete skupnosti. Akcijam so se pridružili tudi številni slavni; ameriška pop pevka Pink in avstralska igralka Nicole Kidman sta denimo napovedali donaciji v višini po pol milijona ameriških dolarjev. Avstralska komedijantka Celeste Barber je med svojimi podporniki v dveh dneh zbrala 16 milijonov ameriških dolarjev pomoči za gasilce. Prispevalo je skoraj pol milijona ljudi z vsega sveta. Krepi pa se nezadovoljstvo z oblastmi. Morrisona so sprva ostro kritizirali, ker ga ni bilo na kraju požarov, ob obisku prizadetega mesta Cobargo pa so ga nato označili za »idiota«, marsikje posluša, da si z obiski zgolj želi povečati priljubljenost.

Med drugim je premier Avstralce razjezil, ker se je tik pred božičem, ko je država že gorela, odpravil na družinske počitnice na Havaje. Po javnih protestih je dopust skrajšal, se vrnil v državo in se opravičil. Strokovnjaki se sicer večinoma strinjajo, da je njegovo obnašanje v krizi s požari povsem zgrešeno. Ljudje mu tako zamerijo tudi, da ne pokaže resničnega sočutja do žrtev. Tako je denimo ob obisku Cobarga želel stisniti roko neke nosečnice. Ženska je dejala: »V resnici se ne želim rokovati z vami,« a jo je premier vseeno zgrabil za roko. Že lani so Morrisona gasilci in reševalci prosili za povečanje sredstev, a je vlada njihove prošnje večinoma ignorirala. Mnogi so prepričani tudi, da je premier s svojo konservativno držo do vprašanja podnebnih sprememb le še prispeval k izbruhu velike krize.

Ogrožena tudi ključna populacija koal

Najmanj polovica edine populacije koal v Avstraliji, ki je brez bolezni in velja za ključno za prihodnost vrste, bi lahko bila mrtva ali hudo poškodovana v uničujočih požarih, ki so divjali na otoku Kangaroo, so danes sporočili reševalci. Na otoku Kangaroo, ki leži južno od obale zvezne države Južna Avstralija in je zelo priljubljen med turisti, živijo številne populacije domorodnih živali, med njimi tudi koale, katerih število ocenjujejo na 50.000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Razmere so se v zadnjih dneh še poslabšale, tudi na otoku Kangaroo, kjer se požar hitro širi in je uničil že 170.000 hektarjev oziroma tretjino otoka. »Več kot 50 odstotkov (populacije) je izgubljene,« je povedal Sam Mitchell iz parka divjih živali otoka Kangaroo. Poškodbe so po Mitchellovih besedah izjemne. Mnoge živali so ostale brez naravnega okolja, kamor bi se lahko vrnile, zato bi v prihodnjih tednih lahko nastopil problem stradanja.

Raziskava univerze Adelaide, objavljena julija lani, je pokazala, da je vrsta koal na Kangarooju še posebej pomembna za preživetje širše populacije, saj je edina večja skupina koal brez klamidije.

Bakterijska okužba s klamidijo, ki pri vrsti povzroča slepoto, neplodnost in smrt, je sicer razširjena pri koalah v zveznih državah Queensland in Novi Južni Wales, pojavlja pa se tudi v Viktoriji. V uničujočih požarih, ki od septembra lani divjajo na obsežnem jugovzhodnem delu Avstralije, naj bi samo v zvezni državi Novi Južni Wales po ocenah znanstvenikov umrlo skoraj 500 milijonov divjih živali, med njimi sesalcev, plazilcev in ptic.