Po Avstraliji že vse od oktobra divjajo uničujoči požari, v katerih je doslej umrlo najmanj 19 ljudi, več deset je pogrešanih, zgorelo je kakšnih 1400 domov, ogenj pa je uničil tudi več kot 5,5 milijona hektarjev površin. Gre za območja, skupno večja od Nizozemske. Napovedi za te dni so vse prej kot spodbudne, saj naj bi zvezni državi Novi Južni Wales in Viktorija, kjer so že razglasili izredne razmere, zajel nov vročinski val. Ekstremne temperature nad 40 stopinjami Celzija z močnim vetrom, ki raznaša ognjene zublje, so recept za katastrofo. »Zapustite območje in si rešite življenje,« je k evakuaciji pozvala Lisa Neville, ministrica za izredne razmere v Viktoriji, neposlušnim pa zagrozila s policijo. Temperature na območju požarov lahko dosežejo več sto stopinj Celzija in tako ubijejo tistega, ki je preblizu, še preden ga dosežejo plameni. Da gre za življenje ali smrt, kaže tudi svarilo gasilcev Novega Južnega Walesa. »Požarov ne bomo mogli obvladati, zagotoviti moramo, da pred njimi ni nobenega človeka,« je bil jasen namestnik poveljnika Rob Rogers. Na pomoč jim je priskočilo tudi več sto kolegov iz Severne Amerike, z Nove Zelandije in iz Kanade.
Evakuacije z ladjami in letali
Na tisoče lokalnih prebivalcev in turistov se je že umaknilo iz več deset avstralskih mest in s priljubljenih turističnih območij 300-kilometrskega obalnega pasu. Kolone vozil se vijejo od Sydneyja do Canberre, fotografije spominjajo na množično preseljevanje ali beg z vojnih območij. Zaplate, zaradi ognja odrezane od sveta, s hrano in vodo oskrbujejo vojaška letala in helikopterji. Ponekod so letala in ladje edini način za evakuacijo. Iz obalnega kraja Mallacoota, kamor se je na plažo pred požari zateklo kakšnih 4000 ljudi, »ujetnike« rešuje mornarica. »Česa takšnega še nismo videli. Da bi ljudje v rešilnih jopičih na plaži čakali na evakuacijo. Kot bi bili sredi vojne,« se je hudoval vodja opozicijskih laburistov Anthony Albanese in od oblasti zahteval boljše in hitrejše delo. Konservativna vlada s premierjem Scottom Morrisonom na čelu je že dlje časa tarča kritik, da ne naredi dovolj za boj proti podnebnim spremembam. »Sram naj vas bo! Vseeno vam je, da dežela gori!« pa so nanj kričali prebivalci skoraj povsem opustošenega kraja Cobargo.
Še bolj nebogljene so sredi peklenske vročine in grozečega ognja živali. Chris Dickman, profesor na univerzi v Sydneyju, je na osnovi poročila Svetovnega sklada za naravo iz leta 2007 o posledicah krčenja avstralskih gozdov ocenil, da je od septembra v Novem Južnem Walesu poginilo 480 milijonov živali. Številka vključuje sesalce, plazilce in ptice, ne pa tudi žuželk. Strokovnjaki so že prejšnji mesec sporočili, da je v požarih ali zaradi stradanja in dehidracije poginilo več tisoč koal, avstralska ministrica za okolje pa je razkrila, da je v Novem Južnem Walesu poginila kar tretjina teh drevesnih vrečarjev. Njihovo preživetje je prav zaradi požarov in izgube življenjskega prostora na kritični točki.
Indoneziji grozijo nove poplave
V Avstraliji te dni molijo za dež, ta pa v obilnih količinah seje smrt po Indoneziji. Prvi dan novega leta je v poplavah in plazovih, ki so zajeli širše območje prestolnice Džakarta, umrlo 43 oseb, več kot 30.000 jih je moralo zapustiti domove. Po navedbah lokalne meteorološke agencije so bile to najobilnejše padavine po letu 1866. Dež, ki je neprestano obilno padal kar 18 ur, je iz ulic ustvaril deroče reke, ki so odnašale avtomobile in poplavljale hiše. Katastrofalne praznike so doživeli tudi na Filipinih, ki jih je za božič prizadel tajfun Phanfone: 41 ljudi je umrlo, dvanajst jih še vedno pogrešajo. Veter, ki je dosegel hitrost do 200 kilometrov na uro, je odkrival strehe, prevračal vozila, podiral električne drogove in drevesa, v ujmi je bilo poškodovanih več kot 265.000 hiš.
