V Sloveniji imamo od leta 2014 gospodarsko rast, v prihodnjem letu naj bi znašala tri odstotke. Gospodarska rast pozitivno vpliva na trg dela, kaže se v nižji brezposelnosti. Urad za makroekonomske analize (Umar) napoveduje, da naj bi se do leta 2021 registrirana brezposelnost znižala na 67.600 oseb, stopnja pa na 6,9 odstotka. Uvid v kratkoročne trende zaposlovanja in najbolj iskane poklice daje tudi raziskava Zavoda RS za zaposlovanje, tako imenovani napovednik zaposlovanja. Za prvo polovico prihodnjega leta so napovedi spodbudne. Četrtina delodajalcev napoveduje porast povpraševanja po njihovih izdelkih ali storitvah, najbolj optimistični so delodajalci iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Anketirani delodajalci načrtujejo, da bodo v 6 mesecih potrebovali 31.600 delavcev, deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi povečevanja števila zaposlenih. V prihodnjega pol leta naj bi se tako odprlo približno 13.500 novih delovnih mest.

Velika podjetja imajo največ težav pri zaposlovanju

Na seznamu dvajset najbolj iskanih poklicev je le ena iz skupine poklicev strokovnjakov, in sicer s področja zdravstvene nege. Delodajalci bodo namreč najpogosteje iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, prodajalce, zidarje, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuharje, vojake, natakarje, elektroinštalaterje in orodjarje. Omenjeni poklici se že dalj časa pojavljajo v skupini deficitarnih poklicev. Res pa je, da anketa kaže tudi na precejšnja strukturna neskladja na trgu dela. V povprečju se je v preteklega pol leta skoraj polovica delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Pri tem prednjačijo velika podjetja, ki so se s pomanjkanjem pravih kandidatov srečala v kar 64 odstotkih primerov. Najvišji delež delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, je v gostinstvu. In kateri so najpogostejši razlogi za težave pri zaposlovanju? Delodajalci izpostavljajo, da se pogosto zgodi, da se na razpisano delovno mesto enostavno ne prijavi noben kandidat, če pa že, zaznavajo različne pomanjkljivosti – najpogostejši je manko delovnih izkušenj, ustrezne izobrazbe in specifičnih znanj. In kakšen je vpliv na poslovanje? Pomanjkanje ustreznih kadrov od vodstva organizacij zahteva različne ukrepe – bodisi v prenašanje dela na zunanje izvajalce, v zavrnitev naročil bodisi v preusposabljanje že zaposlenih, res pa je, da je najpogostejši ukrep nadurno delo. Delodajalci s težavami pri zaposlovanju so ga uporabili v skoraj polovici primerov.