Drugi krog bo 5. januarja. Na današnjih volitvah se je prvič na hrvaških predsedniških volitvah pojavil tretji kandidat, ki lahko zbere skoraj petino glasov volilcev, kot je to uspelo neodvisnemu kandidatu Miroslavu Škoru.
Potem ko je imela Kolinda Grabar - Kitarović od poletja v anketah zanesljivo prednost pred 11 protikandidati v prvem krogu predsedniških volitev, je zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je tik pred volilnim molkom v petek objavila Nova TV, prvič napovedala največ glasov v prvem krogu za nekdanjega socialdemokratskega premierja Milanovića.
Izid zadnje ankete pred sklenitvijo volilne kampanje je kazal, da hrvaška predsednica izgublja priljubljenost med volilci, medtem ko kandidat leve sredine krepi svoje možnosti za petletni mandat predsednika države. Milanović je med kampanjo večkrat kazal prepričanje o svoji kampanji ter je obljubljal prizadevanje za normalno in civilizirano Hrvaško v nasprotju z načinom vladavine HDZ. Z njegovo zmago se je okrepil tudi položaj SDP.
Škoro meri na parlamentarne volitve
Prvi krog sedmih hrvaških predsedniških volitev po osamosvojitvi je pokazal tudi razdeljenost v večjem hrvaškem volilnem bazenu od desne sredine proti desnici med Grabar-Kitarovićevo in Škorom. Priljubljeni hrvaški pevec in podjetnik je na koncu s približno 24 odstotki glasov končal kot tretji in za nekaj odstotkov izgubil možnost za nadaljevanje predsedniške tekme. S tem pa naj ne bi izginile Škorove politične ambicije. Med predvolilno kampanjo je namigoval, da meri na parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma jeseni 2020. Očitno mu je uspelo pridobiti tudi del nezadovoljnih volilcev HDZ, saj je imela Grabar-Kitarovićeva v prvem krogu predsedniških volitev pred petimi leti približno 38 odstotkov glasov in je bila izenačena s svojim neposrednim tekmecem, takratnim hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem, ki ga je premagala v drugem krogu. Del članstva in volilcev HDZ ni zadovoljen s politiko predsednika hrvaške vlade in HDZ Andreja Plenkovića, ki največjo hrvaško stranko poskuša predstaviti kot sodobno evropsko demokrščansko stranko.
Poslanski mandat v evropskem parlamentu bo po neuspehu na nedeljskih predsedniških volitvah nadaljeval Miroslav Kolakušić, ki mu je glasove zaupalo približno šest odstotkov volilcev. Preostalih sedem kandidatov je zbralo manj kot štiri odstotke. Med njimi je bila večina tistih, ki so računali z glasovi od sredine proti levici, kar Milanoviću odpira nekaj prostora za dodatne glasove v drugem krogu. Vse predvolilne raziskave so kazale, da bo poraženec v drugem krogu ne glede na to, ali se bo pomeril z Grabar-Kitarovićevo ali s Škorom. Po spopadu na desnici je vprašanje, ali bodo Škorovi volilci v drugem krogu množično podprli hrvaško predsednico.
Volilna udeležba je bila nekaj več kot 50-odstotna, kar je nekoliko več kot v prvem krogu prejšnjih predsedniških volitev leta 2014, ko je bila 47-odstotna. Udeležba je bila višja, kljub temu da je bilo na volilno nedeljo na Hrvaškem slabo vreme z veliko dežja in močnega vetra, posebej ob obali.
Na volitvah ni bilo resnejših incidentov. Kot je sporočila državna volilna komisija, so državljani prijavili manjše nepravilnosti, ki so jih sproti reševali. Ocenili so, da ni bilo dogodkov, ki bi vplivali na zakonitost volitev. Našteli so več kršitev volilnega molka, za katere pa na hrvaških predsedniških volitvah niso predvidene nobene sankcije.
