Pri Civilni iniciativi za trajnostno mobilnost na Dobrovi so zapisali: »Velika večina naših otrok, ki obiskujejo šolo na Dobrovi, še vedno ne more varno in zato samostojno prihajati v šolo. Na razdaljah, ki so v poprečju manjše od dveh kilometrov, se otroke prevaža z avtobusi, kar ne prispeva k njihovemu zdravemu razvoju, saj otroci že tako in tako cele dni presedijo. Po drugi strani pa na večjih razdaljah, kot je na primer Osredek, prevoz ni organiziran, čeprav bi moral biti.«
Ob tem izpostavljajo, da so naselja Gabrje, Šujica in Stranska vas ter Spodnji Razori, ki so v neposredni bližini osnovne šole, za pešce infrastrukturno povsem odrezana. Na poti do njih ni pločnika ali pa ta manjka na najbolj nevarnih odsekih. Ob manjkajočih pločnikih so še bolj problematični neobstoječi varni prehodi za pešce, teh ni niti na avtobusnih postajališčih. Po oceni omenjene iniciative je najbolj kritična točka prav glavna cesta v Gabrju pri dovozu na nogometno igrišče in zimskem drsališču.
Prevozna sredstva prepovedana s hišnim redom
Da imajo prometna problematika, zagotavljanja trajnostne mobilnosti in podobno na osnovni šola Dobrova in v njeni okolici že nekajletno zgodovino in se vse to ni začela s pobudo Civilne iniciative, nam je zagotovil tudi ravnatelj dobrovske osnovne šole Viljem Kovačič, ki je s pobudo seznanjen, saj so jo obravnavali na več sestankih tako sveta staršev kot sveta šole. »Na šoli smo prvi, ki si želimo, da se prometna varnost v okolici šole izboljša. Žal šola ne more urejati cestne infrastrukture, lahko pa opozarja na pomanjkljivosti, in to vztrajno delamo,« je povedal Kovačič. Na vprašanje, koliko so pri tem uspešni, je odgovoril: »Konec meseca novembra smo na šoli organizirali predavanje Roberta Štabe z zavoda Varna pot z naslovom Rdeča luč za starše. Predavanja, ki je bilo namenjeno predvsem temi, kako doseči vizijo 0 ali nič mrtvih na slovenskih cestah, se je kljub vabilu vsem staršem otrok, na šoli je 413 učencev, predavanja udeležilo le pet staršev. Na tam mestu pa meni zmanjka besed.«
Prav tako je šola na Dobrovi z začetkom šolskega leta pristopila k projektu trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah z naslovom Gremo peš, vendar le s spodbujanjem hoje, prevozov s šolskim avtobusom in vožnje več učencev v enem vozilu. »Enako so bili cilji projekta predstavljeni na roditeljskih sestankih. Prevozna sredstva, ki so v hišnem redu OŠ Dobrova prepovedana, so navedena v nacionalni brošuri o tem projektu, ki smo jo prejeli na roditeljskih sestankih. Vendar ima šola v hišnem redu zapisano, da je prepovedano prihajanje učencev v šolo s kolesi, rolerji ali skiroji,« je povedal ravnatelj Kovačič in pojasnil, da je bil ta ukrep sprejet na svetu zavoda OŠ Dobrova ravno zaradi neurejene prometne infrastrukture v okolici šole, ki predstavlja preveliko nevarnost za uporabnike navedenih prevoznih sredstev.
Izboljšave cestnoprometne infrastrukture
Tudi občina Dobrova - Polhov Gradec se zaveda, da je prometna infrastruktura, ki spodbuja hojo in vožnjo s kolesi ter skiroji, pomemben del programa za zagotavljanje bolj zdravega in aktivnejšega sloga prebivalcev občine ter da je eden prvih korakov pri sistemskem izboljševanju mobilnosti in varnosti v vsej občini, ne samo na Dobrovi, ureditev šolskih poti za varno pot otrok v šolo. Kot je dejal župan Franc Setnikar, so v prvih mesecih letošnjega leta od vseh krajevnih skupnosti prejeli nabor predlogov krajevnih skupnosti za obdobje 2019–2022, ki vsebuje tudi predloge za izboljšave cestnoprometne infrastrukture. Ti predlogi bodo umeščeni v proračun občine za prihodnja leta. »V načrtu razvojnega programa občine 2019–2022, ki ga je občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec že potrdil s proračunom za leto 2019, so že predvidene za izvedbo investicije, ki predstavljajo infrastrukturne ukrepe za povečanje mobilnosti in varnosti, predvsem na območjih naselij Razori, Dobrova, Stranska vas, Šujica, Gabrje in Osredek, z dinamiko izvajanja projektov v letih 2020–2023,« je povedal župan.
