Prvi obisk novega slovenskega evropskega komisarja Janeza Lenarčiča v Sloveniji je bil kurtoazno-predstavitvene narave. Na obisku pri političnem vrhu države – premierju Marjanu Šarcu, predsedniku države Borutu Pahorju in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu – so se pogovarjali o prednostnih nalogah nove evropske komisije, predvsem o zelenem dogovoru, ki bo za Slovenijo priložnost in hkrati izziv z vidika doseganja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.
Komisar bo počakal na odločitev sodišča
Podobno kot je bila pri vprašanjih, ki so zadevala stališča evropske komisije do arbitraže, v središču slovenske pozornosti vedno znova komisarka Violeta Bulc, bo veljalo tudi za Janeza Lenarčiča. Potem ko je v svoji predstavitvi poleti v državnem zboru poslancem dejal, da na sedežu evropske komisije ne bo pozabil na Slovenijo, je to danes zagotovil še enkrat. Če bo le mogoče, se bo odzival vabilom za prihod v domovino. O arbitraži je zavzel znano diplomatsko in komisarsko korektno pozicijo, s katero ni presegel svojih nadnacionalnih pristojnosti.
»Nova evropska komisija se s tem vprašanjem še ni ukvarjala in po mojem mnenju tudi ni primerno, da bi se, dokler je zadeva pred sodiščem. Mnenje pravobranilca je ena od etap, treba je počakati na sodbo sodišča. Ta lahko sledi mnenju pravobranilca, lahko pa tudi ne. Če bo kdaj ta zadeva spet prišla pred evropsko komisijo, pa bom zagovarjal načelo vladavine prava, vključno z izvajanjem sodnih odločb,« je dejal Lenarčič, ki je kot komisar zavezan delovati nevtralno in ne ozko v interesu države, iz katere prihaja.
Zaradi istih razlogov tudi nima nikakršne moči, da bi ob zadnjem močno neugodnem predlogu novega evropskega proračuna, ki je nastal pod finskim predsedstvom, kar koli naredil za Slovenijo. Ta v primerjavi s proračunom 2014–2020 predvideva kar 28-odstotni rez kohezijskih sredstev za Slovenijo, je prejšnji teden razkril premier Šarec. To pa je precej več, kot je predlagala evropska komisija v svoji različici večletnega evropskega proračuna še v času Junckerja. Po tej različici bi Slovenija dobila »zgolj« devet odstotkov manj sredstev za kohezijo (Sloveniji bi pripadlo 3,073 milijarde evrov). »Komisija Ursule von der Leyen vztraja pri predlogu, ki ga je predložila še prejšnja komisija. Škarje in platno so zdaj v rokah držav članic, ki bodo odločale in odločile, kakšen bo naslednji evropski proračun,« je dejal Lenarčič.
Izzivi za Slovenijo: zeleni dogovor in strukturne reforme
Kot največji izziv za Slovenijo v Evropski uniji v prihodnjih petih letih je Lenarčič opredelil soočanje s podnebnimi spremembami ter sprejemanje in uresničevanje strukturnih reform, ki jih Sloveniji že dlje časa predlaga evropska komisija.
Na področju zaščite okolja je Slovenija v nedavni preteklosti sprejemala nekatere odločitve, s katerimi bo po Lenarčičevem mnenju doseganje podnebnih ciljev za Slovenijo težje, kot bi bilo sicer. Slovenski komisar si želi, da bi Slovenija znala izkoristiti ponujene priložnosti zelenega dogovora. Hkrati bi si želel, da bi bil svet uspešen pri omejevanju negativnih posledic podnebnih sprememb, saj bo imel tako tudi sam manj dela s krizami.
»Drugi izziv so strukturne reforme, ki jih evropska komisija Sloveniji priporoča že dlje časa. Slovenija se mora lotiti teh reform, da bi na dolgi rok vzdržali njen pokojninski sistem, zdravstveni sistem, dolgotrajna oskrba in dobra fiskalna kondicija,« je dejal Lenarčič.
V Hiši Evrope, kjer v slovenski prestolnici sobivata predstavništvo evropske komisije in parlamenta, je po pogovorih s političnim vrhom Lenarčič predstavil svoj resor kriznega upravljanja. Ko bo čez pet let končal svoj mandat kot evropski komisar, si želi, da bi bila EU bolje pripravljena na blažitev humanitarnih katastrof. Teh naj bi bilo po Lenarčičevih željah vse manj, a se boji, da jih bo vse več.
