Že med študijem je znanje nabiral v številnih ateljejih in uril spretnosti v delavnicah, večinoma na Dunaju. Za njim so projekti, v katerih je oblikoval embalažo, obutev, kolekcijo žakar lanenih brisač, kolekcijo sončnih očal, tekstilij za dom, oblikoval je celostne grafične podobe in ustvarjal ilustracije ter izvedel kar nekaj umetniških instalacij.
Ob tem je sodeloval na več skupinskih razstavah po Evropi in leta 2016 pod kuratorstvom Lilli Hollein pripravil tudi samostojne razstave David Tavčar: Oberflaechen, Zoom in/zoom out in nato leta 2017 še Dessin-design, oboje v sklopu dunajskega tedna oblikovanja (Vienna Design Week). Pomembno je tudi, kar žal v zadnjih desetletjih v Sloveniji ni praksa, in jo to zato potiska med kulturno manj zavedne države, da sta tuja muzeja uvrstila njegova dela v stalne zbirke – Tafel Obelisk je od 2014 v muzejski zbirki Schloss Museum Hof, Schlosshof, Avstrija in Alchemie seater od 2015 v Oris Kući arhitekture, Zagreb, Hrvaška.
David Tavčar živi in ustvarja med Dunajem in Ljubljano. Kljub mladosti (roj. 1993) si je uspel pridobiti svoj prostor na trgu, za kar se lahko zahvali svojim izkušnjam in znanju, kot pravi: »Študij na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju temelji na premisah Wiener Werksätte (dunajske delavnice, op. p.) in tako poudarja lastno izdelavo in proizvodnjo prototipov.« Do zdaj se je že izuril v izdelovanju industrijskih izdelkov iz porcelana in drugih keramičnih mas, izdelovanju mavčnih pozitivov in prototipov, v načrtovanju industrijskih kalupov za proizvodnjo keramike, izdelovanju glazur, knjigoveštvu, v znanju o tkanju in tehničnem izrisu tekstilnih vezav, vezenju, tisku in barvanju tekstila.
Za svojo oblikovalsko prakso pravi, da se osredotoča na raziskave tradicionalnih tehnik industrijske proizvodnje in obrti ter skuša svoja dognanja uporabiti kot odgovor na potrebe sodobnega trga: »Kot izučen industrijski oblikovalec sem oboževalec predmetov, ne nujno le zaradi njihove lepote, ampak predvsem zaradi številnih odgovornosti in dolžnosti, ki izhajajo iz ustvarjanja, izdelave in nege vsakega posameznega predmeta, ki je bil kdajkoli narejen.«
Družino stolov Alchemie 1, ki obsega kuhinjski stol, barski stol in pručko, je oblikoval leta 2014. Stoli so izdelani iz železa, ki je prebarvano z avtolakom in na koncu so votle noge zaradi boljše stabilnosti napolnjene še s polipropensko peno. Avtor se je pri oblikovanju lotil novih proporcev in sedalo predvidel ožje v širino in daljše v globino, preklop na naslonjalu pa je niže, kot je običajno. Te poteze naredijo stol udoben – človek dobi občutek, da sedi v naslonjaču. Poleg tega je avtor obrnil princip načrtovanja in najprej ustvaril površino in šele nato konstrukcijo stola. Stoli so izdelani iz lasersko razrezanih železnih plošč, ki so v več stadijih z robotskimi rokami zvarjene v en sam samcat volumen – monolit. Lakirani so v treh plasteh in nazadnje ojačeni z vpihano peno.
Leta 2019 je izpeljal projekt We eat together so that we can stay together (Jemo skupaj, da lahko ostanemo skupaj) za razstavo Ad mensam na Gradu Hollenegg na avstrijskem Štajerskem. Set iz damastno tkanega bombaža in lanu obsega štiri namizne tekače, en velik namizni prt in šest prtičev. Tkanine so potiskane ter strojno in ročno vezene. Naklada je omejena, saj je set naročila Alice Stori Liechtenstein. Avtor je želel s setom ponazoriti proces povezovanja in razvezovanja ljudi pri preprostem obedu ob mizi. Vsak kos tekstilij je oblikovan tako, da kadar je ločen od ostalih, nima nikakršnega pomena. Le ko so namizni prt, tekači in prtiči združeni na mizi v specifičnem vrstnem redu, se na mizi izpiše sporočilo. Izdelki izražajo sporočilo, da naj bi obrok pri družinski mizi predstavljal druženje. Grafika ni nostalgična, temveč vezana na grad Hollenegg, ki je od 13. stoletja dalje v družinski lasti liechtensteinske kraljeve družine.
David Tavčar je letos dokončal tudi posteljnino Homaridae iz ročno potiskanega organskega bombaža. Projekt je začel že leta 2013, ko se je posvečal oživljanju manufakture za polindustrijsko ali industrijsko tekstilno proizvodnjo. Dunajski predel Salzgries je bil namreč do začetka 90. let znan kot srce tekstilne industrije Dunaja, danes je preostala zgolj ena sama delavnica – manufaktura sitotiska, tkanja in obdelave tekstilij. Bombažna posteljnina Homaridae je izdelana iz bombažne nitke, spredene iz izjemno dolgih bombažnih vlaken, kar pomeni, da z vsakim pranjem posteljnina postaja bolj mehka. Motivi so natisnjeni z jedkajočo kislino, ki je zmešana s čistimi pigmenti in prosojno tiskalno pasto. Tako izveden tisk se nikoli ne more sprati, posteljnine pa se sme likati neposredno po potisku. Vsa kolekcija tekstila je narejena po enakem tehnološkem principu in obsega posteljnine in spodnjice iz blaga z istim potiskom, kuhinjske krpe, šale in rute, okrasne blazine in nekaj usnjene galanterije.
