Teniška kariera Andyja Murrayja je v zadnjih dveh letih doživela toliko vzponov in padcev, da se zdi več kot primerno, da zapleti dobijo tudi svojo filmsko upodobitev. Murray, ki se je zaradi poškodbe kolka še januarja letos nameraval upokojiti, je z oktobrsko zmago na turnirju ATP v Antwerpnu pokazal, da morda še ni za staro šaro. Kaj vse se je zadnjih 18 mesecev dogajalo za zaprtimi vrati ekipe in družine Murray, razkriva dokumentarec Olivie Cappuccini, ki si ga je te dni mogoče ogledati na Amazon Prime.
Kljub temu, da Andy Murray velja za igralca, ki famozno skriva svojo zasebnost, je režiserki uspelo 18 mesecev skoraj vsak dan snemati ozadje operacij in rehabilitacije trenutno najbolj slavnega kolka na svetu. Dvaintridesetletni Škot je režiserki odprl vrata svojega doma v Surreyju, predvsem pa dokazal, da se zna pošaliti na svoj račun. Tako na primer v nekem prizoru pred operacijo skicira teniško igrišče, nato pa se pošali, da je zaradi kamere pod pritiskom in da niti Picassa niso snemali med skiciranjem njegovih velikih del.
Družinski članiimajo boljši dostop
Pritiskov, kaj posneti in kaj ne, je bilo med snemanjem zagotovo manj tudi zato, ker je režiserka tako rekoč članica družine. Olivia Cappuccini je namreč dekle Murrayjevega svaka, brata njegove žene, Scotta Searsa. Prvotna ideja je zrasla v glavi Andyja Murrayja, ki se je domislil, da bi po zahtevni operaciji kolka januarja 2018 dokumentirali njegovo morebitno vrnitev na Wimbledon julija 2018. A naloga se je izkazala za precej bolj mučno, kot so sprva predvidevali.
Rehabilitacija po operaciji namreč ni potekala tako gladko, kot so predvidevali, dokumentarni film pa se je iz rutinske zgodbe o okrevanju, za katero je Murray mislil, da bi bila morda zanimiva za ljudi, ki se ukvarjajo s športom ali za ljubitelje tenisa, razvil v čustveno zgodbo, ki je presenetila vse vpletene. Čeprav se je Murray sprva težko odprl pred kamero, se je proti koncu snemanja lahko z vsemi pogovarjal, kot da kamere niso prižgane.
Odkriti in čustveni trenutki so sicer pravo zlato za dokumentariste, a kot je režiserka povedala za medije, je bilo snemanje zanjo precej mučno, saj ni bila zgolj režiserka, ampak tudi družinska prijateljica. Ko je snemala Murrayja, ki se pred kamero večkrat čustveno zlomi, je sicer vedela, da je to dobro za film, a morda ne tako dobro za javno podobo Murrayja. Prav zato je za vsak prizor večkrat preverila pri Murrayju, ali se strinja, da je vključen v film. »Andy ne ustvarja persone, ki bi jo rad predstavil javnosti. Če je slabe volje in ima tisti dan novinarsko konferenco, potem je to to, kar boste videli. Tudi v filmu so dnevi, ko se šali s filmsko ekipo, in dnevi, ko se zlomi. Vse je nefiltrirano. Vsak dan je bil v bolečinah, a nadaljeval,« je dejala Olivia Cappuccini.
Ne samo okrevanje, tudi sama operacija
V dokumentarcu ne vidimo samo čustvenih trenutkov po operaciji, temveč tudi posnetke same operacije, ki je Murrayju omogočila vrnitev na teniške površine. Veliko mero zaupanja tako ni izkazal le Murray, temveč tudi kirurška ekipa. Veliko vlogo je pri okrevanju, med katerim je bil, kot sam priznava, precej sebičen, odigrala tudi njegova družina.
V filmu tako prvič vidimo Murrayja z družino, ženo Kim in dvema otrokoma, ki se jima je pred kratkim pridružil še tretji. V filmu na primer vidimo, kako družina ustvarja sneženega moža in pleše na skladbo Baby Shark. Režiserke nikoli niso prosili, naj zapusti prostor ali neha snemati, tako da je v 18 mesecih, ko so Murrayja snemali praktično vsak dan, lahko posnela vse.
V filmu tudi Federer, Đoković in Nadal
V filmu so poleg družinskih članov, kot sta Murrayjeva mama Judy in brat Jamie, posneti tudi Murrayjevi tekmeci. Med njimi Roger Federer, Novak Đoković in Rafael Nadal. Kot je povedala režiserka, nihče ni zavrnil sodelovanja, z zvezdniki pa so posneli toliko materiala, da ga je večina končala »v smeteh«. Niti eden si ni premislil in dejstvo, da so vsi izkoristili priložnost, da sodelujejo v filmu, po besedah režiserke dokazuje, da Murrayja spoštujejo kot športnika in kot človeka.
Murray je odraščal v škotskem kraju Dunblane. Obiskoval je osnovno šolo, v kateri je marca 1996 Thomas Hamilton ubil 16 otrok in učiteljico, na koncu pa še sebe. Murray je človeka osebno poznal, večkrat se je z njim peljal v avtomobilu. Leto zatem sta se Murrayjeva starša ločila, starejši brat se je odselil, Andy pa je ostal sam z mamo. Kot je ugotovila režiserka, je tenis takrat postal njegova odrešitev in pobeg.
