Rojstni dnevi so priložnost za slavja. Toda številna politična razhajanja med članicami zveze Nato kalijo tokratno praznovanje okrogle 70. obletnice najstarejšega novodobnega vojaškega zavezništva. Različni pogledi na prihodnost Nata, ki so se v minulih tednih poglobili tudi zaradi izjav francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je Nato »možgansko mrtev«, so le ena točka razhajanj pred srečanjem, ki bo danes in jutri potekalo v Londonu.
Različni so tudi pogledi na turško posredovanje proti kurdskim milicam na severu Sirije. Za mnoge članice Nata so bili Kurdi zavezniki v boju proti Islamski državi, kritika turškega posredovanja pa je prišla iz več Natovih držav. Poleg tega med članicami že dlje časa vlada nezadovoljstvo zaradi turškega nakupa ruskih sistemov protizračne obrambe S-400. Nesoglasja so se stopnjevala do te mere, da Ankara v minulih tednih ni hotela podpreti izpopolnjenega načrta za obrambo Baltika in Poljske pred Rusijo, v okviru katerega že deluje Natova preventivna operacija z imenom Okrepljena prednja prisotnost.
Nelagodje zaradi Trumpa in brexita
Da v Londonu ne bo pravega slavnostnega vzdušja, je mogoče soditi tudi po tem, da dogodek ni opredeljen kot vrh, temveč zgolj kot srečanje voditeljev. In medtem ko ga generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg vidi predvsem kot priložnost za razpravo o trenutnih in prihodnjih varnostnih izzivih, v diplomatskih krogih z nelagodjem pričakujejo nastop ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je članicam v minulih letih grozil, da bo ZDA zaprle varnostni dežnik, če ne bodo namenjale več denarja obrambi.
Po ocenah naših diplomatskih virov je bilo vse srečanje v Veliki Britaniji od začetka načrtovano kot nekakšna strateška konferenca po brexitu, s katero bi sporočili, da Velika Britanija po izstopu iz Evropske unije ostaja del varnostne arhitekture stare celine. A sporočilo, da Velika Britanija, ki je v Londonu gostila prvi sedež Nata, preden so ga preselili v Pariz in leta 1967 v Bruselj, ne beži čez Atlantik, je zdaj zgolj polovično. Brexit se namreč (še) ni zgodil.
Temeljno vprašanje srečanja na najvišji ravni, tako kot minula leta, tako vendarle ostaja, kako naj se Nato prilagaja spremenjenim mednarodnim razmeram in varnostnemu okolju. »V negotovih časih potrebujemo močne večnacionalne inštitucije, kot je Nato. Vsak dan moramo nadaljevati njihovo krepitev, da bi naši državljani ostali varni,« je pred zasedanjem članic poudaril Stoltenberg. V sklepni deklaraciji srečanja naj bi se voditelji ponovno zavezali načelu kolektivne obrambe, ki predstavlja temelj Nata vse od ustanovitve.
Slovenija daleč od finančnih ciljev
Srečanje se bo odvilo sredi britanske predvolilne kampanje, sredi domačih težav Trumpa zaradi postopka pred ustavno obtožbo in ob še vedno trajajočih razhajanjih o turškem posredovanju na severu Sirije. Osrednji del zasedanja bo potekal jutri, ko bodo voditelji članic na triurnem plenarnem zasedanju razpravljali o aktualni vlogi Nata in o vedno perečem vprašanju delitve bremen – torej tudi o sredstvih, ki jih države članice namenjajo za obrambne izdatke. Po vrhu v Walesu 2014, kjer so se članice zavezale obrniti trend padajočih obrambnih proračunov, ti sicer spet rastejo. Evropski zavezniki in Kanada so tako letos za obrambo namenili 4,6 odstotka več kot lani. Cilj dveh odstotkov BDP za obrambne namene naj bi letos doseglo devet članic, ena več kot lani. Stoltenberg je zadovoljen tudi z zavezo večine članic, da bodo do leta 2024 dosegle zastavljeni cilj dveh odstotkov. Med njimi je tudi Hrvaška, ki bo prav v Londonu napovedala zvišanje obrambnega proračuna za 40 odstotkov, dva odstotka BDP pa naj bi dosegla do leta 2024.
Slovenija pa je od tega cilja še precej oddaljena. S proračunom za leto 2019 se je obseg obrambnih izdatkov sicer povečal na 1,05 odstotka BDP, naslednje leto bo znašal 1,06 odstotka BDP. S tem namenja četrti najmanjši delež za obrambo med 29 članicami, delež obrambnega proračuna, namenjen nakupu orožja in opreme, pa je drugi najmanjši (7,6 odstotka) po Hrvaški. Po naših informacijah bo slovenska delegacija v Londonu pojasnila, na kateri točki so prizadevanja države za povečanje obrambnih izdatkov, opozorila na težave, ki jih ima vlada, ker je manjšinska, Šarec pa bo na zasedanju ponovil podporo Slovenije skorajšnjemu članstvu Severne Makedonije v Natu.
