Državni svet je z vetom na zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti ter na zakon o ukrepih na področju plač v javnem sektorju 2020 in 2021 in o izredni uskladitvi pokojnin dodobra zapletel politični položaj. Ob manjšinski vladi s 43 glasovi podpore se je namreč izkazalo, da bi lahko naleteli na težave pri sprejemanju dveh ključnih zakonov za stabilnost javnih financ. Pri zakonu o izvrševanju proračuna je koalicija lahko računala na glasove SNS in narodnih manjšin, zato prihodnost proračunov za prihodnji dve leti ni bila ogrožena. Podprlo ga je 48 poslancev – torej dva več od praga, ki ga morajo doseči v državnem zboru po vetu državnega sveta.
Huje se je zapletlo pri interventnem zakonu, saj je kazalo, da bo koalicija težje dosegla potrebnih 46 glasov podpore, še zlasti zaradi stališč DeSUS, ki je zahtevala, da se zakon spremeni tako, da bi se izredna uskladitev pokojnin spremenila. Zakon namreč uveljavlja nominalno uskladitev v višini 6,5 evra, kar je uspelo SAB, v DeSUS pa so vztrajali pri dvigu pokojnin v odstotkih. Pri tem vprašanju so se nesoglasja tako zaostrila, da je vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša tik pred glasovanjem o interventnem zakonu zahteval 45-minutni odmor za koalicijska pogajanja.
DeSUS je popustila
V koaliciji so se sicer o tem pogajali ves ponedeljkov dopoldan, kajti v DeSUS so zahtevali jasna zagotovila, da bo določilo o načinu usklajevanja pokojnin spremenjeno v letu dni. A v LMŠ, SD, SMC in SAB niso želeli prisluhniti izsiljevanjem partnerice. V vseh teh strankah so sledili besedam predsednika vlade Marjana Šarca, da bodo po potrditvi zakona prisluhnili stališčem DeSUS in spremenili način usklajevanja pokojnin. Tudi v tem primeru je namreč štel prav vsak poslanski glas, kljub temu da je interventni zakon prvič podprlo 56 poslancev. A ta večina se je, potem ko so v opoziciji zaznali, da se koalicija lomi, hitro topila.
V drugo so se mu odrekli poslanci NSi s pojasnilom, da ne želijo sodelovati v prerivanju za upokojence med strankama SAB in DeSUS. »Prvič smo zakon podprli v dobri veri; ker pa ne želimo sodelovati v prerivanju za upokojence, pri tem ne bomo sodelovali,« je pojasnil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Podporo so odrekli tudi v Levici in SDS, SNS pa je sledila opozorilu vodje poslancev SD Matjaža Hana. »Če zakon pade, bo najmanjši problem, da ne bo več vlade. Huje bo, da v tem primeru ne bi bilo usklajevanja pokojnin, javni uslužbenci bi dobili višje plače, občine pa bi dobile nižje povprečnine,« je dejal Han. Po skoraj enournem premoru se je vseh pet poslancev DeSUS odločilo podpreti interventni zakon, zato se je glasovanje izteklo po pričakovanjih – koalicija je s podporo SNS in manjšincev zbrala 49 glasov.
Težave kmetijske ministrice
Tudi tretje dejanje politične drame v prvem tednu zadnjega meseca v letu je minilo v znamenju stranke DeSUS. Po objavljenem revizijskem poročilu ministrstva za gospodarstvo o projektu SRIPT se je izkazalo, da bi lahko bila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec v težavah zaradi številnih nepravilnosti. Ministrstvo je zaradi tega naznanilo tožilstvu sum goljufije Turistične gostinske zbornice Slovenije in nekaterih fizičnih oseb. Ministrica je v evropskem projektu sodelovala od avgusta 2017 do septembra 2018, ko je bila državna sekretarka v uradu za Slovence.
Predsednik vlade Marjan Šarec se o očitkih zoper Aleksandro Pivec ni izrekel, ker z zadevo še ni bil seznanjen. Z delom ministrice za kmetijstvo je zadovoljen; ko se bo poglobil v očitke na njen račun, pa se bo odločil, kakšna bo njena usoda. Ker prihaja ministrica iz vrst DeSUS, bi pričakovali, da se bo za svojo ministrico zavzel predsednik stranke Karl Erjavec, a se to ni zgodilo. »Ta odločitev zadeva predsednika vlade. Vemo, da ima glede grehov ministrov visoke standarde. Mnogi so odstopali že zaradi manjših zadev,« je dejal Erjavec.
Pivčeva pripravljena odstopiti
Z Aleksandro Pivec se tudi ne namerava pogovoriti, ker pred januarskim kongresom DeSUS ne želi vplivati na razplet odločanja med njim in njo. Kot je znano, je Aleksandra Pivec napovedala kandidaturo za predsednico stranke DeSUS, česar pa Erjavec ni sprejel najbolje. »Vsak mora prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Ves čas trdi, da pri tem, kar je počela, ni nič nezakonitega. Če je tako, potem ni nobenega problema. A dokumenti kažejo drugače,« je še dodal Erjavec.
Aleksandra Pivec se je odzvala z izjavo, da je pripravljena odstopiti, če bo predsednik vlade ocenil, da ji ne zaupa več. »Svoje delo pri projektu želim pojasniti predsedniku vlade in se z njim iskreno pogovoriti. Če bo ocenil, da mi še zaupa, sem pripravljena še naprej opravljati delo kot ministrica. Če pa tega zaupanja ni ali pa če predsednik meni, da bo moje nadaljnje ministrovanje pod vprašanjem javnosti, sem pripravljena ponuditi svoj nepreklicni odstop,« je zapisala Aleksandra Pivec v izjavi za javnost. Pivčeva pravi, da je pri projektu SRIPT sodelovala kot zunanja partnerica in v skladu z navodili naročnika, to je turistično gostinske zbornice, zato jo žalosti, da so, kot kaže poročilo, »celoten postopek vodili neustrezno«.
