Iz vsake skupine s po šestimi reprezentancami se bodo v drugi (glavni) del tekmovanja uvrstile le po tri, preostale tri pa bodo nadaljevale v tolažilnem predsedniškem pokalu od 13. do 24. mesta. V glavnem delu, v katerem se bosta križali skupini A in B ter C in D, bo dvanajst reprezentanc razdeljenih v dve skupini s po šestimi, po dve najboljši bosta napredovali v polfinale (ostale bodo igrale za peto, sedmo in deveto mesto), ki bo v petek, 13. decembra, dva dni pozneje pa bosta tekmi za bronasto in zlato kolajno. Svetovne prvakinje se bodo neposredno uvrstile na OI 2020 v Tokiu, reprezentance od drugega do sedmega mesta pa v kvalifikacije za olimpijski turnir. Če se bodo med najboljšo sedmerico uvrstili celinski prvaki (Francija – Evropa, Angola – Afrika, Južna Koreja – Azija, Brazilija – Južna Amerika), ki so si že zagotovili nastop na OI, še bodo število kvalifikantov za Tokio dodatno povečalo.
Četverica prinaša bogastvo
Na največji svetovni stavnici je glavni favorit Norveška s kvoto 3,00, za njo pa so aktualni evropski in svetovni prvak Francija (3,50), olimpijski prvak Rusija (4,00) in Nizozemska (17,00), kar pomeni, da sta med najboljšo četverico kar dve reprezentanci iz slovenske skupine (Norveška, Nizozemska). Slovenija si na stavnicah deli 15. mesto s kvoto 251,00, njeni preostali trije tekmeci pa so na enajstem (Srbija, 51,00), delitvi 15. (Angola, 251,00) in delitvi 21. mesta (Kuba, 2501,00) med 24 reprezentancami na letošnjem svetovnem prvenstvu. Prav Kuba je ena izmed štirih reprezentanc (poleg nje še Kazahstan, Avstralija in Kongo), ki na stavnici – če se slučajno zgodi rokometna znanstvena fantastika in ena izmed njih postane svetovni prvak – prinašajo največje bogastvo: za vplačan en evro izplačilo kar 2501 evro.
Z naslovom svetovnega prvaka se lahko na minulih 23 tekmovanjih od premiere leta 1957 pohvali kar 13 držav. Največ zlatih kolajn je osvojila Rusija (4), po tri Norveška ter nekdanji Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija, dve Francija, po eno pa osem držav: Brazilija, Danska, Južna Koreja, Nemčija, Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Češka. Kolajne v svojih vitrinah ima kar 18 držav: na vrhu je Norveška z desetimi, druga je Madžarska z devetimi, sledijo pa jima Jugoslavija (7), Sovjetska zveza (6), Francija, Danska (po 5), Romunija, Rusija in Nemčija (po 4)…
Pet dvoran za 24.400 gledalcev
Tekme na letošnjem prvenstvu, na katerem od 24 reprezentanc kar 13 reprezentanc prihaja iz Evrope, v 16 dneh pa bo odigranih 96 tekem, bo gostilo pet dvoran v treh mestih, njihova skupna zmogljivost pa je 24.400 gledalcev. V Kumamotu bodo dvoboji v dvoranah Park Dome (10.000 gledalcev), Aqua Dome (6400) in Prefectural Gimnasium (3400), v bližnji okolici pa v Jacuširu (2500) in Jamagi (2100). Slovenija bo prvi del tekmovanja igrala v drugem največjem objektu (Aqua Dome), ki bo nato gostil tudi drugi del po križanju skupin A in B, medtem ko bodo sklepni boji v največji dvorani (Park Dome). Kumamoto, mesto z okoli 740.000 prebivalci na otoku Kjušu, že ima izkušnje z organizacijo velikih rokometnih tekmovanj, saj je gostil svetovno prvenstvo za moške leta 1997, na katerem pa Slovenija ni nastopila.
V deželi vzhajajočega sonca pa Slovenija na velikem tekmovanju ne bo zastopana zgolj z žensko rokometno reprezentanco, ampak tudi s sodnikoma. Na seznamu za delitev pravice na igrišču je 17 sodniških parov (več kot polovica je ženskih) iz 17 držav (od tega devet iz Evrope), med njimi pa sta tudi Slovenca Bojan Lah in David Sok.
