Otoško državno zdravstvo je nekaj, česar si konservativna stranka v preteklosti ni upala prodati oziroma privatizirati. Velika večina Britancev, ki si ne morejo privoščiti privatnega zdravstvenega varstva, je zelo navezana in kljub pogosti kritiki tudi zelo ponosna na državno zdravstvo (NHS), ki je postalo nekakšna nedotakljiva sveta krava. Konservativne vlade so pod razvpito železno premierko Margaret Thatcher in njenimi nasledniki privatizirale skoraj vse javne storitve, od vode in elektrike do plina, pošte in železnic. Zdravstva pa si niso drznile, vsaj ne celotnega, ampak samo nekatere delčke. Ni pa ravno skrivnost, da so konservativcem delčki premalo in da so pred volitvami 12. decembra nervozni, ker opozicijski laburisti napovedujejo, da bodo v primeru prihoda na oblast ne samo obvarovali zdravstvo pred privatizacijo, ampak na novo podržavili mnoge storitve, ki da so prinesle veliko denarja peščici Britancev, pa tudi tujcem in celo tujim državnim podjetjem.
50.000 novih sester: resnica ali nova laž?
Vodja laburistov Jeremy Corbyn je medijem pokazal 451 strani dolg »dosje« o začetnih pogajanjih britanske konservativne vlade z ZDA o trgovinskem sporazumu po brexitu in trdil, da ima dokaz za to, da bo državno zdravstvo po brexitu pod Johnsonom naprodaj. Premier in vodja konservativcev Boris Johnson je odvrnil, da so to nesmisli. Manifest konservativne stranke za volitve vsebuje celo obljubo, da ne cene zdravil ne NHS »ne bodo na pogajalski mizi«. Toda Johnson, ki ga je na Downing Streetu 10 naselila konservativna desnica, ki sanja o privatizaciji zdravstva, ima v kampanji problem zaupanja. Ko so ga iz publike v zadnjem soočenju s Corbynom vprašali, ali je pomembno, da politiki vedno povejo resnico, se je pred njegovim odgovorom v televizijskem studiu razlegel smeh, ki je pokazal, kaj si o njem glede tega mislijo volilci.
Ko je Johnson včeraj obiskal bolnišnico v Cornwallu, pa je bilo vnovič jasno, zakaj se v volilni kampanji tako izogiba srečanjem z »navadnimi« ljudmi, Ena od velike večine delovno preobremenjenih medinskih sester ga je vprašala, kje bo našel 50.000 novih sester, ki jih obljublja kadrovsko podhranjenemu sistemu, pa ni znal odgovoriti. Večina medicinskih sester je zdaj iz tujine, večinoma iz EU, brexit pa naj bi omejil priseljevanje v Britanijo prav od tam.
Corbyn »dovolil, da je seme zla pognalo korenine«
Vodja laburistov Corbyn pa je medtem v odmevnem televizijskem intervjuju večkrat zavrnil poziv spraševalca, naj se opraviči za antisemitizem v svoji stranki. V preteklosti se je že, zdaj pa je ponavljal, da vodstvo stranke dela vse za ukrepe proti članom, ki tako ali drugače kritizirajo britansko judovsko skupnost. Corbyna je pred tem ostro kritiziral glavni rabin Ephraim Mirvis, češ da je »dovolil, da strup antisemitizma v stranki požene korenine«. Namesto Corbyna sta se potem opravičevala ministra vlade v senci za pravosodje in za obrambo.
