Vstop v rojstno hišo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna od konca tedna naprej ne bo več takšen, kot je bil doslej. Po dvajsetih letih si bodo namreč obiskovalci lahko ogledali prenovljeno stalno razstavo o Prešernovem življenju in delu. Medtem ko je prejšnjo pripravil jeseniški Gornjesavski muzej leta 1999, so se tokratne prenove lotili v Gorenjskem muzeju iz Kranja. Slovesno jo bodo odprli v petek, 29. novembra, nekaj dni pred obletnico Prešernovega rojstva.
Razstava omenja tudi škofa Vovka
»Muzejska predstavitev zajema najbolj bistvene elemente Prešernovega dela, njegovo življenje, njegove ljubezni. Del razstave bo posvečen tudi temu, kako se je Prešernov kult pravzaprav vzpostavil, in prikazom, kako Prešeren še danes živi med nami,« pravi kustos Gašper Peternel iz Gorenjskega muzeja. »Prešernovo življenje in delo bo v enem od prostorov Prešernove rojstne hiše v Vrbi mogoče spoznati na zelo dinamičen način, saj smo v predstavitev vključili tudi video in glasbene vsebine, ki bodo služile na primer predstavitvi uglasbenih Prešernovih pesmi,« pravi kustos. A pri vključevanju sodobnih tehnologij v prenovo stalne razstave so bili, kot pravi, precej konservativni. »Izkazalo se je, da ti pripomočki v muzejih, ki so posvečeni pesnikom, literatom, niso najbolj primerni. Ampak glasbe se drugače ne da predvajati kot s pomočjo sodobnih tehnologij. Morali smo se opreti nanje, če smo želeli Prešerna predstaviti v čim bolj različnih umetniških zvrsteh,« priznava Peternel.
Medtem ko so nekatere vsebine zgolj posodobili in »preoblekli v novo obleko«, so se med njimi v stalni razstavi znašle tudi nove. »Takšnih je kar nekaj, med njimi je poudarek prav na glasbi in na današnjem pomenu Prešerna. Med novostmi je tudi dogajanje, povezano s Prešernovo rojstno hišo v zadnjem času. Posebej smo se posvetili tudi Prešernovemu odnosu do ljubezni, njegovemu romantičnemu pogledu, ki ga ponazarjajo ilustracije,« opisuje Peternel.
Svoje mesto na stalni razstavi ima tudi škof in nadškof Anton Vovk, kar je v zadnjem času sprožilo nekaj polemik. Peternel opozarja, da Vovkova omemba ni novost, saj jo je vsebovala že dosedanja stalna razstava. Prešernova rojstna hiša je namreč hkrati tudi Vovkova rojstna hiša – Anton Vovk je bil vnuk Mine Vovk, sestre Franceta Prešerna.
Otroci navdušeni nad črno kuhinjo
Priprave na petkovo odprtje prenovljene stalne razstave so se po Peternelovih besedah začele že pred štirimi leti, bolj natančno vsebino so določili pred dvema letoma. »V izhodišču smo se držali tega, da je večina obiskovalcev Prešernove rojstne hiše otrok, je pa seveda razstava zanimiva tudi za odrasle,« dodaja. Razstava prinaša osvežen pogled na pesnikovo življenje, delo in pomen za vse Slovence. »V vitrinah so predstavljene redke originalne izdaje Poezij, Krsta pri Savici in Kranjske čbelice, ki so nastale v času pesnikovega življenja. Fotografije in ilustracije razkrivajo vzdušje, v katerem je Prešeren odraščal, romantično ljubil in upesnil življenje kot največji slovenski pesnik,« dodaja Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.
»Obiskovalce najbolj zanima, kako so v času Prešerna živeli. Všeč so jim ohranjeni stari deli hiše, tako imenovana hiša, kamra, črna kuhinja. Navdušeni so, da je vse to ostalo tako, kot je bilo v starih časih,« opaža Janez Dolžan, vodnik v Prešernovi rojstni hiši. Starejše obiskovalce podoba notranjosti hiše odnese med spomine v otroštvo, otroci pa črno kuhinjo, tudi če prihajajo s podeželja, največkrat vidijo prvič. »Radi prisluhnejo tudi zanimivostim o Francetu Prešernu, na primer kakšnim podrobnostim iz ljubezenskega življenja,« dodaja Dolžan.
