Potem ko se je za izstop iz združenja zdravstvenih zavodov odločil ljubljanski klinični center, smo včeraj dobili potrditev, da bo enako storil tudi klinični center Maribor. V dveh dneh so nam iz Maribora sporočili samo, da je tak sklep sprejel kolegij direktorja Vojka Flisa, niso pa navedli pojasnil za svojo odločitev, zato še ni popolnoma jasno, ali obe največji slovenski bolnišnici izstopata usklajeno.

Gre res samo za varčevanje?

Direktor ljubljanskega kliničnega centra Janez Poklukar je v začetku tedna za Finance dejal, da združenje zapuščajo, ker želijo privarčevati 98.800 evrov članarine (UKC Maribor plačuje 70.700 evrov na leto). Nekaj dni prej, ko ta odločitev še ni bila znana, je Poklukar za Delo napovedal, da bo v prihodnje »sam ali s še kakšnim partnerjem iskal pot in konsenz z zavodom za zdravstveno zavarovanje, kako razvijati klinični center«. Katere morebitne partnerje je imel v mislih, ni razkril.

Po sedanji ureditvi se z zavodom za zdravstveno zavarovanje bolnišnice in zdravstveni domovi ne pogajajo samostojno, ampak prek združenja zdravstvenih zavodov. Direktor združenja Marjan Pintar je ocenil, da bo po izstopu ljubljanskega kliničnega centra, ki se bo zgodil z začetkom prihodnjega leta, združenje šibkejše. »Izstop UKC Ljubljana lahko zmanjšuje vlogo izvajalcev zdravstvene dejavnosti pri sooblikovanju zdravstvene politike in slabi položaj predvsem tistih izvajalcev, ki nimajo takšnega dostopa do ministra za zdravje, kot ga lahko ima vodstvo UKC Ljubljana,« je dejal za Finance. Napovedanega izstopa mariborskega UKC Pintar včeraj ni želel komentirati, saj o tem ni obveščen.

Združenje ima enajst zaposlenih in je lani dobilo 950.000 evrov, večinoma iz članarin, so poročale Finance. Njegovi člani so bili vsi javni zdravstveni zavodi, torej 59 zdravstvenih domov, 27 bolnišnic, štirje drugi javni zavodi ter še tri zasebne zdravstvene organizacije.

Nekateri poznavalci sistema, ki niso želeli biti imenovani, so nam povedali, da so bolnišnice ocenile, da lahko svoje interese pri politiki in zdravstveni blagajni učinkoviteje uveljavljajo same. Zato bodo po napovedih teh virov največjima bolnišnicama sledile tudi druge, kar naj bi kazalo na začetek poskusa večjih sprememb v slovenskem zdravstvenem sistemu.