Pri pregledu postopkov, ki so pripeljali do gradbenih dovoljenj za kanalizacijski kanal C0 od Broda do Ježice, so na ministrstvu za okolje in prostor zaznali nepravilnosti. V prvi vrsti se odpira vprašanje, kako je mogoče, da za tako velik, predvsem pa občutljiv projekt ljubljanski občini ni bilo treba skozi postopek presoje vplivov na okolje. Za zdaj na ministrstvu natančnejših informacij o reviziji, ki naj bi razkrila »nepravilnosti v odločitvah in slabe prakse v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in kontrole«, ne dajejo. Pričakovati je, da bo več znanega v prihodnjih tednih, ko se bodo na ministrstvu odločili, ali lahko z revizijo seznanijo javnost. Državni sekretar na ministrstvu Aleš Prijon je namreč pojasnil, da bi lahko razkritje revizije vplivalo na druge postopke, ki so jih sprožili.
Minister za okolje in prostor Aleš Zajc je poslancem, ki so razpravljali o kanalu C0 (ter na koncu izglasovali več priporočil vladi, da projekt temeljito preišče in zaščiti ljubljanski vodonosnik), razložil, da je poleg revizije postopkov naročil tudi revizijo tehničnih rešitev projekta in njegovega umeščanja v prostor. Tehnične rešitve naj bi pregledal neodvisni zunanji strokovnjak, ki naj bi ga izbrali na javnem razpisu. Za zdaj s tem niso imeli sreče, saj so prejeli premalo ponudb, pa še te so bile po mnenju ministrstva previsoke, zato naj bi postopek ponovili.
Na terenu brez nepravilnosti
Po besedah Zajca je gradbena dela na terenu že večkrat preveril gradbeni inšpektorat, ki pa do zdaj v štirih postopkih ni ugotovil nepravilnosti, dva postopka pa še nista končana. Po do zdaj zbranih podatkih ministrstva ima ljubljanska občina vodna soglasja za poseg na območje ljubljanskega vodonosnika, izkazala je pravico graditi (z lastninsko ali služnostno pravico), pridobila je gradbena dovoljenja, izbrala izvajalce del za dva od treh sklopov kanala, izbrani izvajalci pa na terenu dela izvajajo skladno s projektno dokumentacijo in gradbenimi dovoljenji. V čem je torej težava?
Za zdaj kaže, da je težava predvsem v tem, da bi ljubljanska občina za kanalizacijski kanal pred izdajo gradbenega dovoljenja morala izvesti presojo vplivov na okolje, a so na agenciji za okolje leta 2014 presodili, da to ni potrebno. Kaže, da je bila ta odločitev sporna.
Za zdaj se zdi, da se ljubljanska občina presoji vplivov na okolje ne bo mogla izogniti vsaj za del kanala, za katerega še nima gradbenega dovoljenja. Na to nakazuje tudi poteza občinskega podjetja VOKA Snaga, ki je nedavno umaknilo vlogo za predhodni postopek, v katerem naj bi agencija za okolje presojala, ali potrebujejo okoljevarstveno soglasje za dobra dva kilometra dolg betonski oklep. Z njim želijo na najobčutljivejšem območju nad vodarnama Šentvid in Kleče še dodatno zaščititi kanal in omogočiti, da bi prostor med kanalom in oklepom lahko pregledovali s kamero. Po pojasnilih direktorja VOKA Snaga naj bi se za umik odločili, ker so z agencije dobili informacije, da bo za poseg potrebna presoja vplivov na okolje.
Stroka o sprejemljivosti ni enotna
Ob tem je treba poudariti, da že samo dejstvo, da za projekt do zdaj ni bila izvedena presoja vplivov na okolje, še ne pomeni, da je kanal C0 nujno škodljiv za okolje. Med strokovnjaki za vode je namreč mogoče najti tako sogovornike, ki traso kanala problematizirajo, kot tudi takšne, ki na to nimajo pripomb. Širši postopek presoje vplivov kanala C0 na okolje bi vprašanja o njegovi sprejemljivosti gotovo zmanjšal, ljubljanska občina pa bi imela argument več proti kritikom kanala, ki je del 111 milijonov evrov vrednega okoljskega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju občin Ljubljana, Vodice in Medvode, za katere so te pridobile kar 69 milijonov evrov kohezijskih sredstev, še 12 milijonov pa bo za projekt prispevala država.
Prav tako ni nujno, da se na ljubljanski občini presoje vplivov na okolje otepajo, ker se bojijo, da bi ta razkrila škodljivost projekta za okolje. Znano je, da postopki presoje vplivov na okolje, še zlasti ko proti projektu nastopa organizirana skupina ljudi, lahko trajajo neskončno dolgo, kar lahko ogrozi črpanje evropskih sredstev in posledično izvedbo projekta.
Tega se zavedajo tudi na ministrstvu za okolje in vedo, da bo treba ob odkritju večjih nepravilnosti pri projektu evropska sredstva vračati. »Ocenjujemo, da je nekaj časa še na razpolago, saj se dela na celotni trasi ne izvajajo, ker investitor še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj,« je izpostavil minister Zajc.
