Čeprav je že dolgo znano, da sodobni človek izvira iz Afrike, kjer se je pojavil pred okrog 200.000 leti, študija, objavljena konec oktobra v znanstveni reviji Nature, prinaša doslej najnatančnejšo lokacijo domnevne domovine Homo sapiensa sapiensa.
Mednarodna skupina raziskovalcev je preučila DNK 200 pripadnikov ljudstva Kojsani, ki živi v Južni Afriki in Namibiji in ki nosi velik delež dela DNK, znanega kot haploskupina L0. Gre za mitohondrijsko DNK, torej za genetske informacije, ki se prenašajo le po ženski liniji.
Haploskupino so proučili z vidika geografske širitve modernega človeka, arheoloških najdb in podatkov o podnebnih spremembah ter tako prišli do genetske časovnice, ki razkriva, da lahko haploskupini L0 sledimo neprekinjeno 200.000 let v preteklost do regije južno od reke Zambezi v Bocvani.
Znanstveniki tako na osnovi genetskega zemljevida porekla L0 trdijo, da je prazgodovinski človek živel na tem območju kakšnih 70.000 let, preden je moral pred približno 130.000 leti zaradi klimatskih sprememb zapustiti domovino in se razpršiti po svetu.
»Že dolgo smo vedeli, da sodobni človek izvira iz Afrike pred približno 200.000 leti. Vendar do te študije nismo vedeli, kje natančno je bila njegova domovina,« je za AFP dejala vodja raziskave Vanessa Hayes z avstralskega Inštituta za medicinske raziskave Garvan in z Univerze v Sydneyju.
Študija navaja območje Makgadikgadi-Okavango, kjer je bilo nekoč ogromno jezero, danes pa je tam predvsem puščava. Pred približno 200.000 leti se je jezero zaradi tektonske aktivnosti »prelomilo« in nastalo je ogromno močvirnato območje, ki je postalo domovanje prvega sodobnega človeka pa tudi živali, kot so žirafe in levi.
Kakšnih 70.000 let zatem je prišlo do prve genetske ločitve, ko je del populacije migriral priti severovzhodu, čez nadaljnjih 20.000 let pa je še druga skupna krenila proti jugu. »Vsakokrat, ko se zgodi nova migracija, se to kot časovna štampiljka zabeleži v naš DNK,« je pojasnila vodja raziskave.
Je bila ekipa pri raziskavi pomanjkljiva?
Nekatere znanstvenike pa je študija neprijetno presenetila. Rebecca Ackermann z Inštituta za raziskave človeške evolucije iz Južne Afrike je za dpa dejala, da jo je študija šokirala, saj je zastavljena preozko, poleg tega pa v ekipi ni bilo nobenega antropologa ali arheologa.
Meni, da na osnovi raziskav tako majhnega dela človeške evolucije ni mogoče postavljati tako radikalnih trditev o »izredno kompleksni evoluciji naše vrste«.
Podobno je Chris Stringer iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu dejal, da skuša veliko študij zaobjeti kompleksnost našega izvora z raziskovanjem le enega malega delčka genoma ali ene same regije ali le enega "pomembnega" fosila.
