Količina komunalnih odpadkov se je v Sloveniji v primerjavi z letom prej povečala za skoraj štiri odstotke. Lani je nastalo 495 kilogramov odpadkov na prebivalca, kar je 17 kilogramov več kot prej. »To je kazalnik, da prakse ponovne uporabe v našem prostoru še niso uveljavljene v zadostni meri,« pravi Jana Miklavčič z ministrstva za okolje in prostor. »Najboljši odpadek je tisti, ki ga ni,« poudarja Višnja Gavran iz ljubljanskega Centra ponovne uporabe. Tako tudi ministrstvo za okolje in prostor spodbuja uveljavitev hierarhije ravnanja z odpadki, ki bi njihovo preprečevanje postavila na prvo mesto, pri čemer je ena izmed učinkovitejših praks ponovna uporaba.
Zato so se letos v Zbornici komunalnega gospodarstva, ki je koordinatorica evropskega tedna zmanjševanja odpadkov v Sloveniji in ga v zadnjih letih vodi v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, odločili, da bodo v središče postavili ponovno uporabo s poudarkom na kosovnih odpadkih, odpadnem tekstilu, oblačilih in embalaži, ki predstavljajo velik del komunalnih odpadkov, med katerimi se najde veliko predmetov, ki so še uporabni ali lahko del vsakdana ponovno postanejo le z manjšimi popravili in predelavami.
Oblačila, ki so zaradi nizkih proizvodnih stroškov, relativno poceni, prav tako velikokrat še praktično nova, pristanejo v smeteh. Podobno velja tudi za embalažo, ki je še posebej, ko gre za kakovostno in kompaktno, večkrat uporabna, poudarja Iztok Rozman iz Zbornice komunalnega gospodarstva.
Center ponovne uporabe
V Sloveniji imamo na področju ponovne uporabe veliko primerov dobrih praks. Ena od teh so centri ponovne uporabe (CPU), ki jih je trenutno sedem, največji med njimi pa je v Ljubljani. Na leto v centrih pristane 650 ton stvari, ki bi sicer končale med odpadki. Vse niso uporabne, zato jih preberejo, očistijo in predelajo ter tako pripravijo za nadaljnjo uporabo. Teh je skupno okoli 250 ton vsako leto, med njimi pa so predmeti, pohištvo in oblačila.
Ljudje se še premalo zavedajo, kako lahko z majhnimi posegi, kot so barvanje, lepljenje in tapeciranje, predmet spravimo v ponovni obtok, poudarja Gavranova. Kot opažajo v CPU, pa se odnos do ponovne uporabe pri nas v zadnjem času spreminja. Če je še pred leti veljalo, da je ponovna uporaba stvar nižjega družbenega statusa, je danes vedno bolj jasno, da gre za družbeno odgovornost. V sklopu evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je v Sloveniji letos uradno prijavljenih 49 akcij, neuradno pa se jih bo odvilo več kot 100. nm
