"Težavo predstavljajo predvsem nevarni odpadki, kot so odlagališča različnih proizvodnih obratov, klavniški odpadki, v jamah je mogoče najti celo tako nevarne odpadke, kot so uporabljene injekcijske igle ali stari avtomobili, iz katerih iztekajo motorne tekočine,« je dejal Benko.
Raziskavo onesnaženosti jam je ob pomoči slovenskih jamarjev opravil jamar in raziskovalec Jure Tičar na celotnem območju Slovenije, ki je pokrito s kraškim terenom.
»Na terenu smo določili vzorčno območje, na njem pregledali vse jame in nato statistično določili, kakšna je onesnaženost jam na tem območju,« je pojasnil Benko.
Raziskava je služila za pripravo Tičarjeve doktorske naloge, zato je v katastru Jamarske zveze Slovenije pregledal tudi zapise dobre polovice registriranih jam. Ob tem je ugotavljal, pri katerih so avtorji zapisnikov označili, da so onesnažene.
Velika verjetnost onesnaženja je predvsem pri tistih podzemnih jamah in breznih, ki so lahko dostopna, torej ob cestah in v bližini naselij. Pri številnih breznih se tako na primer globina, zabeležena pred desetletji, zaradi velike količine odpadkov močno razlikuje od trenutne globine.
Kot je za STA povedal Tičar, je po njegovem mnenju med najbolj onesnaženimi jama Ravnica v okolici Pivke, kjer naj bi bilo po ocenah jamarjev več kot 4000 kubičnih metrov odpadkov.
V jamah tudi klavniški odpadki
Po Benkovih besedah v zadnjem času opažajo, da v jamah vse pogosteje končajo tudi klavniški odpadki. Rejci namreč živino velikokrat koljejo doma, kar pa je prepovedano in zato odpadkov ne morejo oddati na legalna odlagališča.
Prav tako v breznih večkrat končajo poginule živali. Ti kadavri zaradi morebitnih nalezljivih bolezni predstavljajo nevaren odpadek. Deževnica, ki teče preko teh odpadkov, se nabira v podtalnici in ogroža vire pitne vode bližnjih naselij.
Podzemne jame bi bilo potrebno očistiti, vendar lastnica jam - država - za to nima sredstev. »Pravzaprav ne vemo niti tega, na kakšen način bi jih najhitreje in najbolje očistili,« je ob tem opozoril Benko.
So pa na ministrstvu za okolje povedali, da pripravljajo seznam okoljsko degradiranih območij, ki so potrebna sanacije, nanj pa bodo uvrstili tudi kraške podzemne jame.
Za čiščenje nekaterih jam je pred dvema desetletjema s kratkotrajno akcijo delno poskrbelo podjetje Helios, ki je z manjšo finančno spodbudo nagradilo tista jamarska društva, ki so čistila onesnažene jame.
Trenutno je samo od dobre volje in časa odvisno, ali se čiščenja jam posamezna jamarska društva sploh lotijo. Njihovo delo pri takih projektih, ki so običajno dolgotrajni in težavni, pa je povsem prostovoljno. Ob tem se večkrat celo zgodi, da morajo naročiti in s svojih računov plačati odvoz odpadkov, ki so jih njihovi člani potegnili iz jame.
