Kranjski mestni svetniki so na zadnji seji v prvem branju sprejeli »težko pričakovani osnutek odloka, ki opredeljuje urejanje kanjona Kokre«, je poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec. »Osnutek je obravnaval tudi sosvet krajevnih skupnosti, zdaj pa nas čaka veliko dela in sodelovanja z vsemi deležniki, na primer z naravovarstveniki, zavodom za varstvo kulturne dediščine in podobno,« je napovedal in dodal, da bodo pripravili tudi več javnih razprav. »Kanjon Kokre želimo ohraniti v sedanji obliki in ga ponuditi predvsem občanom mestne občine Kranj. Nočemo ga narediti pretirano turističnega, saj vemo, da imajo nekateri kraji težave zaradi množičnega turizma. Treba bo najti neko ravnovesje,« razmišlja Rakovec.
Kanjon Kokre je pomembna naravna znamenitost
Uredili naj bi območje kanjona od mostu pri Gostišču Arvaj do izliva Kokre v Savo, pravi župan, pri čemer se bodo opirali na prvonagrajeno rešitev iz leta 2009, ki so jo na javnem natečaju pripravili arhitekti iz ljubljanskega studia Akka. V kanjonu naj bi dopolnili že obstoječo infrastrukturo, povečali dostopnost in prehodnost območja, s tem pa izpostavili pomen kanjona za identiteto in bivanjsko kakovost Kranja, so zapisali na MO Kranj. Omenjeni odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
Kot opozarjajo na kranjski enoti Zavoda RS za varstvo narave, je kanjon Kokre naravna znamenitost zaradi nastanka, značilnih površinskih procesov, pestrega živalstva (ptice, ribe…) in rastlinstva (drevesa, sadovnjaki, zelnate rastline…) v reki in ob njej. Po njem je speljana kilometer in pol dolga učna pot, do njega pa vodijo usmerjevalne table. Iz starega mestnega jedra Kranja sta trenutno urejena dva označena dostopa krožne poti po kanjonu, zanimivosti pa so predstavljene na pojasnjevalnih tablah.
Obiskovalci kanjona pogrešajo kopališče, okrepčilo…
V Zavodu za turizem in kulturo Kranj po besedah Kristine Sever opažajo naraščajoče zanimanje za kanjon ne samo med obiskovalci mesta, ampak tudi med prebivalci. »Domačini uporabljajo kanjon za dnevne sprehode v naravo, kratek oddih po dnevnih obveznostih, prostor rekreacije, poletni umik od mestne vročine. Kanjon ponuja poleg zgodovinsko-kulturnih zanimivosti, bogate flore in favne tudi zeleno oazo, tišino in mir,« opisuje.
Ker gre za kanjon sredi mesta, je tudi prava redkost v evropskem prostoru, zato je zanimiv za turiste in obiskovalce mesta. Vstopnine ni, zato podatka o tem, koliko ljudi v letu obišče kanjon, v zavodu nimajo. So pa obiskovalci že podali številne pobude za dodatno ureditev kanjona. »Med njimi so celostna prostorska ureditev območja, urejeno obrežje in mestna plaža, možnost prostora za okrepčilo in druženje z gostinsko ponudbo, informativne table z inovativno vsebino in urejena infrastruktura, kot so klopce, koši za smeti in koši za pasje iztrebke. Med predlogi so tudi ureditev forme vive, ureditev kanalizacije, redno čiščenje ter zeleno urejanje kanjona, oživitev zgodovinske dediščine v zanimive turistične atrakcije, kamor bi na primer sodila nekdanje kopališče in mlin,« našteva Severjeva. Na desnem bregu v Pečeh je namreč v 18. stoletju deloval mlin, ob njem pa fužina. »Stala sta v izklesani steni in več stoletij kljubovala naravnim procesom. Uničil ju je skalni podor februarja 1915, ostanki pa so vidni še danes,« opozarjajo na zavodu. Dejavnosti zavoda, povezane s kanjonom, pa so po besedah Severjeve usmerjene na majhne skupine, butično ponudbo v smislu foto lova, opazovanja živali, izobraževanja na področju rečne flore, manjših prireditev za otroke…
