To je bila najbolj izjemna odločitev o prihodnosti Škotske po Aktu o združitvi iz leta 1707 (ki je zagotovil, da sta Škotska in Anglija od takrat združeni) in rezultat dolgega procesa dialoga ter pogajanj z vlado Združenega kraljestva.

Premier Cameron je privolil v prenos zakonitih pristojnosti referenduma na škotsko izvršilno oblast, glede na to, da je bila z zakonom iz leta 1998 vsaka ustavna sprememba neposredna pristojnost Westminstra (britanske vlade – op. prev.). Septembra 2014 je škotsko ljudstvo z majhno večino sprejelo odločitev, da bo ostalo v Združenem kraljestvu, toda že dve leti pred tem sta nas obe vladi veliko naučili o demokraciji.

Medtem se je španska država raje odločila za radikalno drugačen način soočenja s katalonskim konfliktom. Mariano Rajoy je izbral pot, po kateri se je potem brez najmanjšega pomisleka odločil iti tudi Pedro Sánchez. Obsodba devetih katalonskih politikov in družbenih aktivistov na sto let zapora, ker so se zavzemali za referendum, je poraz demokracije v španski državi, posledice pa je za zdaj še težko oceniti.

Sánchez je najbolj odgovoren za to kršenje osnovnih demokratičnih standardov, pa tudi za veliko razočaranje tistih, ki so verjeli v novo priložnost za dialog, ko je prisegel kot premier. Ne pozabimo, da nikoli ne bi postal premier, če ne bi imel podpore katalonskih strank, ki so se zavzemale za neodvisnost.

Na mednarodni ravni so na Sáncheza gledali z neko mero upanja. Mnogi so mislili, da bo sposoben reševati katalonski problem tako, kot bi to naredile napredne demokracije. Vendar pa je Katalonija edina od obeh strani, ki še vedno sedi za pogajalsko mizo.

V zadnjih nekaj mesecih je španski premier s svojimi dejanji trmasto dokazoval, da je nesposoben za pogajanja celo s svojimi potencialnimi zavezniki iz Podemosa. S tem potiska špansko državo v nove volitve. Zdaj se spogleduje s Ciuadadanosom in Ljudsko stranko, da bi lahko sestavil prihodnjo vlado, torej s strankama, ki sta ga obtoževali, da je izdajalec Španije, ko je predlagal začetek dialoga s Katalonijo. Je Sánchez res voditelj, ki bo vodil pogajalski proces s Katalonijo?

Pedro Sánchez je del problema, ker nikoli ni imel ne moči ne volje, da bi ta konflikt razrešil. Pravzaprav je prek svojega ministra Josepa Borrella nedavno priznal, da je njegov glavni cilj, da nasprotuje katalonski neodvisnosti, in odločil se je, da bo delal za samo dvajset odstotkov Kataloncev, ki so proti referendumu o samoodločbi.

Če bi se kaj naučil od Združenega kraljestva in škotskega procesa za samoodločbo, bi Sánchez moral razumeti, da je edina pot, po kateri lahko gre Katalonija, glasovanje. Naj nam lekcijo o demokraciji dajo glasovi volilcev.

RAÜL ROMEVA, nekdanji minister katalonske vlade, zdaj je v zaporu zaradi upora. ALFRED BOSCH, katalonski minister za zunanje zadeve