Kritika predstave Alice v postelji: Dragi moji, rada bi se ubila
Uprizoritev Alice v postelji avtorice Susan Sontag (prevod Darja Dominkuš), ki je v režiji Doriana Šilca Petka zaživela na odru Male drame, je nemara ena izmed tistih predstav, ki utegnejo pri občinstvu vzbuditi precej nasprotujoče si občutke: po eni strani očara z rahločutnostjo, natančno izvedbo in premišljenimi režijsko-dramaturškimi postopki, po drugi strani v počasnem, elegičnem toku postopoma drsi v svojevrstno odmaknjenost, celo »abstraktnost«, pri čemer razvezana neposrednih pomenov bolj kot skozi samo besedilo spregovori z vzdušjem, drobno igralsko gesto in nežnimi, vendar prav zato včasih tudi težje (raz)berljivimi namigi.
Uprizoritev Alice v postelji je nekakšna »čajanka duhov«, ki vsak na svoj način izpričujejo neznosnost bivanja v družbi, v kateri se od posameznika (sploh pa ženske) pričakuje, da tako ali drugače ostaja »na svojem mestu«. (Foto: Peter Uhan)
Igra o ženski, za katero »je obup normalno stanje«, kakor sama večkrat, včasih skoraj vedro, poudari junakinja iz naslova, sicer temelji na življenju Alice James (1...
Dolgoletno prijateljstvo, ki razpade zaradi nakupa umetniškega dela ; starševski sestanek, ki prerase v otroški vrtec, ko eden od staršev pove, da je...
