Letošnji zmagovalec je uprizoritev romana Ranka Marinkoviča Kiklop, ki ga je v Dramskem gledališču Gavella režiral Saša Anočić, nagrajen tudi za režijo. Gre za zastarelo predstavo ilustracijo, z nagrajevanjem prav te predstave pa se je žirija odločila podpreti izrazito bralno in poenostavljeno gledališče, kar še toliko bolj bode v oči, saj denimo niso niti omenili Lorencijevega Eichmanna v Jeruzalemu, predstave Stela, poplava v režiji Selme Spahić, Magellijevega Hamleta, prav tako ne Šeparovićeve Mladine brez boga. To sramotno dejstvo ni degradiralo le nagrade, ampak tudi vse hrvaško gledališče.
Nagrado podeljuje Hrvaško društvo dramskih umetnikov (HDDU), konservativna združba, o čemer priča tudi njeno pravilo, da lahko nagrado dobijo le hrvaški državljani, četudi h kakovosti hrvaških opernih in še posebno baletnih produkcij v veliki meri prispevajo prav tujci. Društvo se odvrača od vsakega civilizacijskega aktivizma in ga je zaradi inertnosti leta 2016, v času »slavnega« ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, zapustilo petdeset članov. Nagrada je poleg Festivala igralcev edina vidna aktivnost HDDU in je vedno burila duhove, včasih zaradi nominacij in nagrajencev, včasih zaradi tipa podelitve ali neposrednega televizijskega prenosa, najbolj pa zaradi svojih strukturnih slabosti. Nenehno je namreč očitno neskladje ceremonialne pretencioznosti in zunanje resničnosti, ki naj bi jo gledališče reflektiralo. Tako ostaja kljub veliki medijski podpori (HTV in Večernji list) anahronistični provincializem, v katerem žiranti sami sebi delijo nagrade, povzdigujejo »svoje« in zamolčijo tiste, ki iz katerega koli razloga to niso.
Morda je naključje, da se podelitve, ki je delovala, kot bi bila namenjena nagrajencem podjetništva, niso udeležili prejemniki nagrad zunaj konkurence, a njihova odsotnost je le še poglobila žalosten vtis, ki ga s kratkim in šarmantnim nastopom ni mogel popraviti niti prejemnik nagrade za življenjsko delo, igralec Kruno Šarić. Tako je zbledelo tudi edino resnično presenečenje večera, da je prvič to nagrado prejel Rade Šerbedžija, in sicer za vlogo v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf.
