Namen priznanj je spodbujanje ustvarjalnega dela, usmerjanje pozornosti širše javnosti na kakovostno arhitekturo in ureditve odprtega prostora ter prostorsko načrtovanje. Priznanja posredno vplivajo na dojemanje arhitekture kot pomembnega kulturnega dejavnika, ki vpliva na razvoj in kakovost bivanja slehernika.
Zlati svinčnik, priznanje za odlično realizacijo s področja arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja, ki je nastala v obdobju zadnjih petih let, so letos prejeli štirje projekti: Telovadnica Stražišče (Aleš Vodopivec, Uroš Razpet, Gašper Medvešek, Karin Rožman, Matej Delak), Poslovni center Vrelec (Andrej Strehovec, Robert Potokar), Športni center Trebelno in dozidava šole (Mojca Gregorski) ter Velodrom in atletska dvorana (Marjan Zupanc).
Nova telovadnica v Stražišču je, vkopana v brežino terena, primerno odmaknjena od obstoječe ikonografske šole arhitekta Danila Fürsta, na katero je pripeta prek subtilnega nevtralnega steklenega hodnika. Mejo med starim in novim so arhitekti poudarili tudi z izbiro materialov. Za dodelano kompozicijo fasad so predvideli logično zasnovan tloris, kar omogoča tudi občasnim uporabnikom lahko in dobro orientacijo v prostoru.
Poslovni center Vrelec je poslovna stavba, s katero je arhitektom uspelo na zahtevni lokaciji med prometnimi cestami ustvariti pravo merilo med človekom, ulico, okolico in stavbo. Pritličje je pomaknjeno proti notranjosti glede na zgornje etaže in tako človeku ponuja večji uporabni, javni parterni prostor. Ta rešitev tudi optično zmanjšuje maso objekta in manj agresivno naseljuje prazen prostor. Ne glede na prometno okolico sta avtorja s kakovostnimi rešitvami ustvarila prijetno notranjost.
Dozidava podružnične osnovne šole Trebelno in nova telovadnica oziroma večnamenska dvorana sta zamišljeni kot povečava šolskega kompleksa na način, da novi gabariti ohranjajo homogeno strukturo naselja s cerkvijo. Objekti in ureditve formirajo osrednji prostor šolskega območja, ki deluje kot trg. Nova dvorana je smiselno in logično povezana s preostalimi objekti šole in vrtca, sama pa deluje kot funkcionalno in dovršeno obdelana celota.
Velodrom, ki je bil zgrajen leta 1996, je edini tovrstni športni objekt v Sloveniji. Z nadkritjem je zdaj postal primeren za trening kolesarjev tudi v slabem vremenu. Ovalna struktura je bila dobro umeščena v pokrajino, z novimi oblimi pa je arhitekt to harmonijo še nadgradil. Težka betonska baza, ki objema staro leseno fasado, je nadkrita z lahko opno, ki se oblikovno sklada z gričevnato okoliško krajino.
ZAPS je podelila še eno posebno priznanje projektu Center slovenske Istre Ankaran (Mitja Zorc, Katja Ševerkar, Miklavž Tacol, dr. Dušan Stupar – krajinska arhitektura), kjer je avtorjem uspelo v vnaprej določeni amorfni tlorisni geometriji objekta smiselno razporediti obsežen in funkcionalno zahteven bolnišnično-varstveni program.
Platinasti svinčnik se podeli članu ZAPS za avtorjev obsežni opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja. Letos je ta čast pripadla celjskemu arhitektu Nandetu Korpniku, ki od leta 1990 deluje v svojem biroju in s svojim delom opazno posega v slovenski prostor predvsem na področju arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja. Njegov opus izvedenih del je obsežen, poleg tega se ukvarja tudi s teorijo arhitekture, redno objavlja strokovne in znanstvene prispevke v revijah, na spletu in konferencah. Za svoje delo je prejel številna priznanja, njegovi poslovni stavbi iz Maribora – razstavno-prodajni avtosalon Integra in poslovna stavba Menerga –, sta bili uvrščeni v nacionalno selekcijo za mednarodno evropsko nagrado Miesa van der Roheja. Leta 2000 je prejel tudi nacionalno Plečnikovo nagrado za družinsko hišo Acman v Grižah in nato tudi priznanje ZAPS zlati svinčnik za odlično realizacijo leta 2005. Tudi ta hiša je bila nominirana za nagrado Miesa van der Roheja, kar je pripomoglo k arhitektovi mednarodni prepoznavnosti. Značilnosti arhitekture Nandeta Korpnika so pogumna inovativnost in umetniška vrednost, ki ju vedno in v prvi vrsti odlikuje uporabnost. Njegove stavbe so prepoznavno drugačne in obenem funkcionalne, kar doseže prek temeljitega raziskovanja in preverjanja, kako smiselno (uporabno, ekonomično, estetsko) izvesti sveže ideje, pristope, rešitve v odnosu do okolice. Poleg poslovnih objektov je načrtoval tudi stanovanjske in industrijske prostorske ureditve in objekte.
Naziv častna članica ZAPS je prejela mag. Anja Planišček za dolgoletno družbeno angažirano udejstvovanje v arhitekturi in za vodenje projektov, ki mladim arhitektom omogočajo družbeno angažirano arhitekturno dejavnost po načelu povezovanja in solidarnosti namesto slepega podrejanja tržnim zahtevam arhitekture. V svoji karieri se posveča stanovanjski politiki in ohranjanju arhitekturne dediščine obdobja po drugi svetovni vojni. Žirija je med drugim poudarila, da arhitektkino delovanje na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v Afriki presega običajno delo pedagoga ali raziskovalca v okviru izobraževalne institucije.
