Na konferenci je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije z gosti iz tujine in z udeleženci odprlo razpravo o urejanju slovenske krajine, ki se pod vplivom razvoja spreminja hitro, pogosto na slabše in nenadzorovano, kar siromaši njeno vrednost. Predvsem je bila predstavljena krajinska politika kot alternativa trenutnemu pomanjkljivemu prostorskemu načrtovanju. Evropski zgledi sledeč Evropski konvenciji o krajini dokazujejo, da je tak instrument urejanja krajine ključen za celostno, učinkovito in dolgoročno naslavljanje krajine kot razvojnega vira in kakovostnega bivalnega okolja.
Varstvo in razvoj slovenske krajine
V prvem delu konference so bili predstavljeni rezultati projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine. Oblikovanje krajinske politike je bilo osvetljeno tudi skozi primer Katalonije in poročila o izvajanju Evropske konvencije o krajini v Sloveniji in na Hrvaškem. V drugem delu je bila pozornost namenjena posebnostim urejanja primestne krajine – razprava se je oblikovala s primeri dobrih praks iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.
Varstvo in razvoj slovenske krajine je projekt, s katerim je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije s partnerjema, IPoP – Inštitutom za politike prostora in CIPRA Slovenija, društvom za varstvo Alp, s podporo ministrstva za okolje in prostor v preteklem letu pripravilo strokovna izhodišča za pripravo krajinske politike. Ključne ugotovitve projekta, ki vodijo pripravo izhodišč za krajinsko politiko, so:
- Urejanje krajine v praksi izvaja širok krog institucionaliziranih in posameznih akterjev, ki med sabo omejeno dobro sodelujejo, ne delijo skupne vizije in ciljev razvoja in imajo premalo možnosti za dialog in iskanje skupnih rešitev. Ker je slovenska krajina izrazito raznolika, so učinki slabo povezanega sektorskega urejanja na izboljšanje stanja omejeni, tudi zaradi nizke stopnje vključenosti lokalnega prebivalstva v upravljanje.
- Za povečanje učinkovitosti je treba vzpostaviti celovit in vključujoč sistem upravljanja krajine, oblikovati pogoje za operativno medresorsko sodelovanje na terenu in opredeliti ukrepe za celostno reševanje razvojnih izzivov.
- Država lahko s krajinsko politiko zagotovi dober strateški okvir za dolgoročen in vsestransko skladen razvoj krajine, tako poveže in uskladi razvojna pričakovanja, cilje in ukrepe različnih področij in akterjev ter omogoči, da bomo upravljali krajino kot skupen razvojni vir in dediščino ter pomembno prvino osebne in narodove identitete.
Dogodek je bil izveden s podporo ministrstva za okolje in prostor, Mestne občine Ljubljana ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. (ktm)
