»Če bi doma iskali kolajno, bi najprej vprašali sina Ludvika. Doma prenavljamo in bi najbolje vedel,« Katja Višnar odgovarja, kje hrani lovoriko pretekle zime in kariere. Srebrna kolajna s svetovnega prvenstva v Seefeldu, ki sta jo v dvojicah pritekli z Anamarijo Lampič, je bila vrhunec uspeha smučarske nordijske družine na najpomembnejšem tekmovanju 2019 in lep motivacijski spomin za skok v novo zimo.
Katja Višnar si želi prve zmage
Tekaška reprezentanca je pred odhodom v Skandinavijo. Čez štirinajst dni bodo prve mednarodne tekme v Beitostolnu na Norveškem, čez tri tedne prve tekme svetovnega pokala v tradicionalni Ruki na Finskem in čez šest tednov domači vrhunec tekme svetovnega pokala v Planici (21.–22. december). To bo tudi prva mala generalka za zgodovinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023.
Anamarija Lampič postaja prvi obraz slovenskega smučarskega teka, zelo prepoznavna je na mednarodnem prizorišču. »To pripravljalno obdobje sem veliko potovala, veliko doživela, trenirala tako s slovensko, italijansko (njihov trener Stefano Sarraco ostaja osebni trener op. p.) in ameriško reprezentanco. Napredujem. Vsako leto sem močnejša. S kolajno je lažje. Imam jo, a to je že pretekla zima. Treniramo naprej,« se vedno nasmejana svetlolaska sproščeno podaja novim izzivom naproti. Osrednji cilj si je zastavila z visoko uvrstitvijo v skupnem seštevku svetovnega pokala, v katerem je 35 posamičnih tekem. »Napadam petnajsterico,« je izziv zime za Lampičevo, ki je v sezoni 2018 dobila laskavo lovoriko najboljše tekačice kategorije do 23 let.
»Želim si zmage na tekmi svetovnega pokala. Petra Majdič, Vesna Fabjan, Anamarija Lampič jo že imajo,« je posebna motivacija, ki pri 35 letih še žene Katjo Višnar, mamo reprezentance, kot se tudi sama, kot pravi, večkrat počuti. »Užitek mi je 'laufati', to je moja služba in to stoodstotno delam. Nivo iz pretekle sezone sem obdržala, veselim se tekem, občutek je dober,« strne. V sezoni je štirinajst sprintov. Velikokrat pove, kako uravnotežuje šport in družino s štiriletnim sinom in partnerjem Olo Vignom Hattestadom, svetovnim in olimpijskim prvakom. Od lanske zime tudi trenerjem z največjim doprinosom za prodor slovenske ekipe v širši svetovni vrh.
Poroka je bila največji stres za Šimenca
Sedmo mesto Slovenije v pokalu narodov v ženskem delu svetovnega pokala in deseto v moškem je skoraj nepredstavljivo visoko. Lani je Miha Šimenc z desetimi uvrstitvami med najboljših 30 v svetovnem pokalu in sedmim mestom z Janezom Lampičem v sprintu dvojic svetovnega prvenstva pokazal, da ne bodo vedno v senci deklet: »Za mano je bila odlična sezona. S tem zagonom grem naprej. Z Jonyjem (Lampičem op. p.) se odlično dopolnjujeva na treningih. Oba trenerja Nejc Brodar in Ola Hattestad sta kot starša. Dobro skrbita za nas. Poroka je bila največji stres med poletno sezono,« pove Logatčan.
Glede na število tekmovalcev, zimske pogoje in proračun panoge 850.000 evrov, ki je podoben lanskemu, se slovenski tek v ničemer ne more primerjati z Norveško, Švedsko, Finsko, Rusijo, ZDA in Nemčijo. Te države so pred Slovenijo v uglednem pokalu narodov. Tudi zato se bo še bolj poznala odsotnost poškodovane Eve Urevc, ki je v pretekli zimi z nekaj hitrimi sprinti (kvalifikacij) nakazala, da bi lahko bila novi ženski Klaebo.
»Predvsem psihično se je bilo sprva zelo težko sprijazniti, da bom po operaciji kolena brez tekem. Odločena sem, da se vrnem čim prej še močnejša,« pravi Blejka. Izkušena Alenka Čebašek se je že ubadala z mislijo o koncu kariere. »Take količine treninga bi bilo škoda zavreči in želim še nekaj iztržiti. Grem na tekme, kjer lahko nekaj naredim. Ne na vse, kot sem hodila,« o novem pristopu pravi najbolj vsestranska tekačica z bogato bero uvrstitev med najboljših trideset, a le peščico prodorov med deset.
Na paradi na sedežu SZS ni bilo Vesne Fabjan, bronaste olimpijke iz Sočija, ki še naprej ohranja ločen status. Trenira z mladinsko ekipo s trenerjem Markom Gracerjem in motivacijo še vedno najde v rivalstvu znotraj ekipe, kar je bilo tudi že v času Petre Majdič. »Z Vesno sva v stikih. Z reprezentanco A je trenirala še manj kot lani. Nastopila bo na izbranih tekmah,« pravi Nejc Brodar, vidno bolj samozavestni glavni trener in vodja tekaške reprezentance. »Samozavest je razumljiva. Lani sem bil nov v tej vlogi. Nadaljujemo delo, ki se je pokazalo kot uspešno. Bistvenih sprememb nismo naredili. Poleti smo na tekmah na Norveškem dobili potrditev, da nam uspeva. S kolajno smo naredili korak tudi k boljšim pogojem, denimo pri opremljevalcu smuči.«
