Ponosna doktorantka avtohtonega jezika

Med ogrožene jezike v Južni Ameriki ne spada kečuanščina, ki velja za najbolj razširjen avtohtoni jezik na tej celini. Star je vsaj 5000 let, nastal je v okolici Lime, pozneje pa so ga med njegovim razširjanjem po celini prevzeli tudi Inki. Danes ga govori od 8 do 14 milijonov ljudi v Peruju, Čilu, Argentini, Boliviji, Kolumbiji in Ekvadorju. Toda iz vsakdanjega življenja ga močno izriva siceršnji najbolj razširjen jezik Južne Amerike – španščina. Številni avtohtoni prebivalci Južne Amerike svoje otroke vse manj poučujejo kečuanščino, zaradi strahu, da jih ne bi v družbi marginalizirali. Podobno se je leta dogajalo tudi v Peruju, kjer jezik, ki je sicer tudi eden izmed uradnih jezikov v državi, govori tretjina prebivalstva. Država se že več let trudi, da bi ohranila kulturno bogastvo skupno 48 avtohtonih jezikov, ki jih govorijo njeni prebivalci. Pred tremi leti je perujska javna radiotelevizija poročila začela oddajati tudi v kečuanskem jeziku. Hkrati posamezniki, kot je Roxana Quispe Collante, začenjajo jezik svojih prednikov odločneje uporabljati v javnem življenju. Collantejeva se je zdaj zapisala v zgodovino Peruja, saj je kot prva oseba doktorsko disertacijo napisala in zagovarjala prav v kečuanščini. Analizirala je kečuansko poezijo, še posebej se je posvetila delom Andrésa Alencastreja Gutiérreza, najpomembnejšega kečuanskega poeta od 18. stoletja naprej. Med sedemletnim raziskovanjem je potovala v različne dele Peruja in pri domačinih preverjala kečuanske besede, da bi bila njena disertacija povsem točna. Po zagovoru doktorske naloge, za katero je dobila najvišje ocene, je ponosno dejala, da je kečuanščina bogat jezik, s katerim je mogoče povsem zadovoljiti visoke akademske zahteve. Collantejeva upa, da bodo njenemu zgledu sledili drugi mladi, ki bodo tako pomagali oživiti in ohraniti kečuanski jezik.