"Prepoznati moramo, da ni svoboda nikoli zagotovljena," je Pompeo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal v govoru pred fundacijo Körber, le nekaj metrov od kraja, kjer je nekdaj mimo Brandenburških vrat tekel berlinski zid.
Pompeo je ob tem spregovoril o napakah po padcu berlinskega zidu, češ da vojakov zaradi tedanje domneve, da so ljudje sedaj svobodni, ne bi smeli nikoli umakniti. "Motili smo se," je dejal. "Danes Rusija, ki jo vodi nekdaj v Dresdnu nameščeni častnik KGB, vdira v svoje sosede in pobija politične nasprotnike," je dejal.
Kritičen je bil tudi do Kitajske, pri čemer je omenil, da so tarča Pekinga aktivisti v Xinjiangu, Hongkongu in tudi v izgnanstvu v Nemčiji in Evropi. Kitajska po besedah Pompea razvija "novo vizijo avtoritarizma". Kitajska komunistična partija pa uporablja "taktike in metode za zatiranje lastnih ljudi, ki bi bile grozovito znane nekdanjim vzhodnim Nemcem," je dodal.
Svarjenje pred Kitajsko
"Zahodne, svobodne države imamo odgovornost, da odvračamo grožnje od naših ljudi" s strani držav, kot so Kitajska, Rusija in Iran, je zato po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Pompeo.
ZDA in zaveznice bi morale braniti, "kar je bilo leta 1989 tako težko pridobljeno" in "prepoznati, da z nesvobodnimi državami tekmujemo za vrednote", je še povedal Pompeo.
V govoru se je dotaknil tudi nekaj vprašanj, ki trenutno ločujejo Berlin in Washington. Kot je dejal, zaščititi liberalno demokracijo pomeni tudi preprečiti, da bi bila Evropa energetsko odvisna "od muh (ruskega predsednika Vladimirja) Putina".
Gre za gradnjo plinovoda Severni tok 2 iz Rusije v Nemčijo, za katerega je nemška kanclerka Angela Merkel večkrat ponovila, da je povsem stvar zasebnih poslovnih dogovorov.
Pompeo je posvaril tudi pred namerami "kitajskih podjetij za izgradnjo omrežja 5G". S tem je opozoril na kitajski Huawei, ki ga nemška vlada ni izključila iz sodelovanja pri gradnji infrastrukture za novo generacijo telekomunikacijskega omrežja.
Huawei je glavni razvijalec nove tehnologije, a ZDA, pa tudi nemške varnostne službe svarijo, da je to podjetje blizu kitajskim oblastem. Nemška vlada je kljub temu prejšnji mesec odločila le, da se bo pri izgradnji omrežja upoštevalo visoke varnostne standarde.
Kitajska je sicer glavni trgovinski partner Nemčije.
Pompeo se bo danes sešel tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in finančnim ministrom Olafom Scholzom, na ameriškem veleposlaništvu pa slovesno odkril kip. Kot je poročal časnik Wall Street Journal, bo Pompeo na balkonu veleposlaništva odkril kip bivšega ameriškega predsednika Ronalda Reagan.
Kot navaja portal Deutsche Welle, so berlinske oblasti več kot desetletje zavračale ameriške prošnje za postavitev kipa Reaganu v Berlinu. Ocenile so, da je dovolj, da je leta 2004 umrli bivši predsednik leta 1992 postal častni meščan Berlina. A nemška prestolnica bo sedaj očitno kljub temu dobila kip, ki si ga ne želi, dodaja Deutsche Welle.
Pompeo je že v četrtek prispel v Nemčijo in z nemškim kolegom Heikom Maasom obiskal med hladno vojno razdeljeno vas Mödlareuth. Obiskal je tudi mesto Halle, kjer je desničarski skrajnež prejšnji mesec po neuspelem napadu na sinagogo ubil dva človeka.
Ameriški državni sekretar namerava sicer tik pred dejansko obletnico padca zidu v soboto odpotovati iz Nemčije, navaja dpa.
Diplomatski odnosi med ZDA in Nemčijo so se pod ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je Berlin večkrat napadel zaradi prenizkih izdatkov za obrambo, plinovoda Severni tok 2 in grožnjami s carinami na izdelke iz EU, precej poslabšali.
