Catherine Deneuve, 76-letna francoska igralka, v Parizu okreva po možganski kapi. Igralko so morali med snemanjem filma De son vivant, ki ga režira Emmanuelle Bercot, prepeljati v bolnišnico v Parizu. Njena družina je medijem sporočila, da je igralko zadela lažja možganska kap, po kateri bo lahko popolnoma okrevala, saj niso bile prizadete gibalne ali druge telesne funkcije. Seveda pa si bo igralka morala vzeti nekaj časa za okrevanje. Francoski mediji so sprva poročali, da je igralka v torek podlegla bolezni, ki je trajala do srede zjutraj, pozneje pa so podrobnosti razkrili njeni družinski člani.
Catherine Deneuve je zaslovela s svojo vlogo v filmu Lepotica dneva (Belle de Jour) iz leta 1967, ki ga je režiral Luis Bunuel in ki govori o gospodinji, ki se v popoldanskem času loti prostitucije, nase pa je opozorila tri leta prej v filmu Cherbourški dežniki, ki ga je režiral Jacques Demy.
Občinstvo jo je na platnu prvič videlo leta 1957 v filmu Les Collegiennes, v 60. in 70. letih pa je nekaj vlog dobila tudi v Hollywoodu, na primer v filmu The April Fools z Jackom Lemonom leta 1969 in filmu Hustle z Burtom Reynoldsom leta 1975.
V svoji karieri je sodelovala s številnimi znanimi evropskimi filmskimi režiserji, kot so Roman Polanski, Andre Techine, Francois Truffaut in Lars von Trier, v vlogi vampirke je igrala ob Davidu Bowieju in Susan Sarandon v filmu LakotaTonyja Scotta iz leta 1983, leta 1993 pa je bila nominirana za oskarja za vlogo v filmu Indokina.
Leta 2013 je dobila nagrado za življenjsko delo na podelitvi evropskih filmskih nagrad, leta 2018 pa so jo na Japonskem nagradili s prestižno praemium imperial, ki jo podeljuje Društvo japonskih umetnikov in ki velja za nekakšno japonsko Nobelovo nagrado.
Zadnja leta je Catherine Deneuve stalnica v francoskih komedijah, kljub vsesplošni priljubljenosti pa se je lansko leto zapletla s komentiranjem gibanja #metoo. Bila je namreč ena od podpisnic odprtega pisma, ki je bilo objavljeno v Le Mondu, v katerem so francoske javne osebnosti s področja kulture gibanje razglasile za novi puritanizem. Prizadevanja ameriških igralk, predvsem v zvezi s spolnim nadlegovanjem Harveyja Weinsteina, so označili za lov na čarovnice.
Pismo v javnosti seveda ni naletelo na najboljši odziv, zato je igralka pozneje še sama napisala pismo, ki je bilo objavljeno v francoskem časniku Liberation. V njem se je opravičila vsem žrtvam spolnega nadlegovanja, ki jih je odprto pismo morda prizadelo. Pojasnila je, da se je pobudi pridružila zato, ker se ne strinja z vzdušjem, ki ga ustvarja gibanje, saj se ji zdi, da se vsem zdi, da so lahko sodnik, porota in rabelj hkrati. Opozorila je na medijske linče, na dejstvo, da je igralec lahko digitalno naknadno odstranjen iz filma, »vodja ugledne newyorške institucije pa prisiljen v takojšnji odstop, ker je pred 30 leti grabil riti«. Dodala je, da ne opravičuje dejanj teh moških, saj zato ni kvalificirana, tako kot večina drugih ljudi ni.
Igralka se je zavzela za pravno reševanje tovrstnih incidentov in opozorila, da do spolnega nadlegovanja prihaja tudi zato, ker morajo ženske velikokrat izbirati med tem, da izgubijo službo, in tem, da so ponižane. Zavzela se je proti čistkam v umetnosti in naštela nekatere velike umetnike, ki bi jim lahko očitali spolno nadlegovanje in celo pedofilijo, pa jih vseeno nismo izbrisali iz zgodovine umetnosti.
