Zagon centrifug z vbrizgavanjem uranovega plina v jedrskem obratu Fordo pri Teheranu so iranski jedrski strokovnjaki sprožili v navzočnosti inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Gre za doslej najbolj eklatanten odklon od jedrskega sporazuma, podpisanega leta 2015 z ZDA, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, od katerega je Washington sicer že odstopil, a si ga prizadevajo preostale podpisnice še rešiti. Po povečanju količine dovoljenega nizko obogatenega urana in njegovi bogatitvi z dovoljenih 3,67 odstotka na 4,5 odstotka v jedrskem centru v Natanzu, kjer je lahko ohranil določeno število centrifug za znanstvene namene, je Iran ponovno oživel jedrsko dejavnost v obratu, ki mu je pripisan vojaški namen. Skrit globoko v pogorju in varen pred letalskimi napadi je bil obrat Fordo tajen še pred desetimi leti, Teheran pa se je s sporazumom obvezal, da ga bo preoblikoval v fizikalno-tehnološko središče.
V Fordu je nameščenih nekaj več kot tisoč centrifug tako imenovane prve generacije, ki jih strokovnjaki označujejo za počasne in zastarele. Teheran jih je lahko še naprej uporabljal za pridobivanje stabilnih izotopov za znanstvenoraziskovalne in civilne namene, od šestih verig, v vsaki je po 174 centrifug, pa so štiri že pripravljene za ponovno bogatitev urana iz uranovega heksaflorida. Tiskovni predstavnik iranske organizacije za jedrsko energijo Behruz Kamalvandi je po njihovem zagonu dejal, da se bodo v nekaj urah stabilizirale in da bodo inšpektorji IAEA ob pojutrišnjem ponovnem obisku Forda lahko videli, da so dosegli bogatitveno raven 4,5 odstotka.
Uran, obogaten na s sporazumom dovoljenih 3,67 odstotka, je primeren za gorivo v jedrskih centralah in 4,5 odstotka na videz ne predstavlja bistvene razlike, a pot do 90-odstotne bogatitve, ki predstavlja polnilo za jedrsko bombo, ne poteka linearno, ampak se z vsakim odstotkom pospešuje, pri uranu, obogatenem na 20 odstotkov, pa postane skokovita.
Za ZDA le nesprejemljivoiransko jedrsko izsiljevanje
Ameriški odziv na zagon centrifug je bil pričakovan. Državni sekretar Mike Pompeo je dejal, da je »prišel čas, da vse nacije zavrnejo jedrsko izsiljevanje tega (iranskega) režima in sprejmejo resne ukrepe za pritisk nanj«. Samim ZDA je s sankcijami proti Iranu in s pritiskom na druge države, da prenehajo poslovati z Iranom, uspelo dodobra načeti z nafto podprto ekonomijo, saj je iranski izvoz nafte v dobrem letu upadel za več kot 80 odstotkov. Teheran zato zahteva od preostalih podpisnic, da se uprejo ameriškim sankcijam in uresničijo svoje zaveze iz sporazuma, ali pa bo nadaljeval s postopnim odstopanjem od sporazuma tudi sam. Iranski predsednik Hasan Ruhani je tako ponovil, da so pripravljeni znova v celoti pristopiti k spoštovanju sporazuma, če bo Washington odpravil sankcije in se sam povrnil k njemu.
Trenutno se zdi verjetneje, da se bodo Francija, Nemčija in Velika Britanija in tudi Evropska unija približale ZDA. Francoski predsednik Emmanuel Macron je že opozoril Iran na resne posledice njegovih potez, dodatno pa naj bi si Teheran otežil položaj s kratkim pridržanjem neimenovane inšpektorice IAEA. Izgovor, da je vznemirila detektor za odkrivanje sledi eksplozivov, ni na zahodu prepričal nikogar, še najbolj strpno pa je reagirala IAEA z izjavo, da incident še preučuje.
