S podvojitvijo števila delujočih centrifug za bogatitev urana, ki jih je deloma znova zagnal že pretekli mesec, Iran nadaljuje demontažo jedrskega sporazuma izpred štirih let, ki ga je kot svoj največji zunanjepolitični dosežek izposloval prejšnji ameriški predsednik Barack Obama. Temelje sporazumu je z lanskim odstopom od njega načel sedanji stanovalec Bele hiše Donald Trump, teheranskemu postopnemu izstopanju iz njega pa botrujejo evropske podpisnice Francija, Nemčija in Velika Britanija, ki skupaj z Evropsko unijo ne najdejo stvarnega mehanizma za njegovo ubranitev pred razdiralno politiko sedanje ameriške administracije.
Po navedbah Alija Akbarja Salehija, direktorja iranske organizacije za jedrsko energijo, so po nedavnem zagonu 30 s sporazumom prepovedanih izpopolnjenih centrifug IR-6, ki desetkrat hitreje bogatijo uran od omejenega števila dovoljenih IR-1, zdaj zagnali še nadaljnjih trideset, začeli pa so razvijati še novo generacijo centrifug, ki bodo do petdesetkrat hitrejše kot IR-1. Po mnenju izvedencev lahko na ta način čas za pridobitev zadostne količine polnila za jedrsko bombo Iran skrajša na manj kot eno leto, če jo seveda namerava izdelati. Teheran vztrajno zanika tovrstne namene, a četudi bi bil prepričljivejši, to ne bi odpravilo skrbi, da po jedrski oborožitvi poskušata poseči njeni regionalni tekmici Savdska Arabija in Turčija. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je pred dobrim mesecem že javno spraševal, zakaj lahko imajo nekatere države jedrsko orožje, Turčija pa ne, in dejal, da tega »ne morem sprejeti«.
Sankcije očitno krepijo režim
Objava Alija Akbarja Salehija o zagonu novih centrifug je sovpadala z obletnico zajetja Američanov na njihovem veleposlaništvu v Teheranu po strmoglavljenju šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki se je sprevrglo v 444 dni trajajočo politično dramo, med drugim s katastrofalnim poskusom reševanja 52 talcev, ki ga je izvedla Carterjeva administracija. Iranci so se tudi na poziv oblasti včeraj zbrali na množičnih protiameriških protestih v okoli tisoč krajih po vsej državi in pred poslopjem bivšega ameriškega veleposlaništva, kjer so sežigali ameriške zastave in lutke s podobo Trumpa, vzklikali »Smrt Ameriki«, poveljnik iranske vojske, general Abdolrahim Musavi, pa je med drugim dejal, da se z ZDA spopadajo za svojo neodvisnost, vrednote, prepričanja in vero, ter Američane opisal kot »strupene škorpijone, katerih narava je, da pikajo in se ne ustavijo, dokler jih ne zdrobiš«. Že v nedeljo je iranski vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej, ki ima zadnjo besedo v državnih zadevah, zavrnil vsakršne pogovore z ZDA, ki jih je označil za nespravljivega sovražnika, in dodal, da se stoodstotno motijo tisti, ki verjamejo, da bodo pogajanja s sovražnikom rešitev za iranske probleme. Ti se zaradi ameriških sankcij, ki zadevajo tudi države, ki bi poslovale z Iranom oziroma njegovimi podjetji, poglabljajo, a očitno tudi zaradi razmer v regiji Trumpova politika deluje v prid režimu. de
