»Bilo je izjemno. Dosegli smo vse zastavljene cilje oziroma smo jih celo presegli. Doslej smo bili v ZDA štirikrat zapovrstjo drugi, trikrat v štafetah, enkrat pa v ekipnem seštevku – zdaj smo v tej kategoriji postali še svetovni prvaki,« je na izkupiček najtežjega gasilskega tekmovanja na svetu Firefighter Combat Challenge, ki je oktobra potekal v ameriški Alabami, ponosen Domen Pavlič iz PGD Begunje. Med okoli 600 tekmovalci je bilo tudi deset slovenskih gasilcev, ki so še enkrat dokazali, da sodijo med najboljše na svetu. Nekaj rezultatov: ekipno so se uvrstili na prvo mesto, v kategoriji relay sta bili naši ekipi druga in tretja, v kategoriji dvojic so dosegli drugo in četrto mesto. Med poveljniki sta bila Slovenca prvi in tretji.
Podobno kot na intervenciji
Tekmovanje so v ZDA prvič organizirali leta 1991, temeljilo pa je na zahtevnih testih, s katerimi preverjajo sposobnost posameznika za delo gasilca. Slovenija je bila leta 2010 prva, ki je takšno tekmovanje z licenco organizirala v Evropi.
»Merimo se v nalogah, primerljivimi s tistimi na intervenciji. Smo v popolni zaščitni opremi, dihamo prek izolirnega dihalnega aparata. Najprej moramo prenesti cev, težko skoraj 20 kilogramov, v tretje nadstropje. Tam je privezana še ena cev, ki jo moramo povleči na vrh. Potem tolčemo klado, težko 72 kilogramov, da jo premaknemo za poldrugi meter, kar bi na intervenciji pomenilo nasilen vstop oziroma podiranje ovire. Sledi 42 metrov slaloma okoli ovir do cevi, z vodnim curkom moramo nato zadeti tarčo. Na koncu pa moramo še dvigniti 80-kilogramsko lutko in jo vleči 30 metrov čez ciljno črto. Vse to čim hitreje in brez napak. Razlike med ekipami so tako majhne, da odloča vsaka malenkost,« opisuje Pavlič, ki je bil letos na svetovnem prvenstvu že osmič zapovrstjo.
»Lani je Patrik Štefelin (PGD Begunje) tam postal najmlajši član kluba elitnih gasilcev, saj je dosegel čas pod minuto, 40 sekund. Letos je to uspelo še Žanu Konciliji in Galu Zevniku (oba PGD Moste) pa tudi Moamerju Čosiču (GE Nova Gorica), v kategoriji nad 40 let je imel dvominutno normo,« je razložil Pavlič. Koncilija pa nam je povedal, da je po evropskih tekmovanjih letos prvič odšel še v ZDA.
»Super je bilo. V Ameriki je čisto drugače, bolje se spoznajo na ta šport in tudi bolj ga cenijo. V Sloveniji tekmujemo v glavnem prostovoljni gasilci, tam pa večinoma poklicni,« je povedal Žan Koncilija in dodal, da se na tekmovanja zelo intenzivno pripravljajo vse leto. »Zdaj bo kak mesec premora, potem pa spet začnemo treninge, petkrat, šestkrat na teden po dve, tri ure. »Treba je delati vaje za moč, roke, noge, vse telo potrebuješ na teh tekmovanjih. Prizadevati pa si je treba tudi za eksplozivnost, če hočeš kaj doseči na teh tekmah, moraš biti res v vrhu,« je dejal.
Tokrat brez predstavnice
Letos so se v ZDA odpravili le moški. »Lani je bila tam tudi moja sestrična Lucija Grubar, uvrstila se je v elitni klub. Že nekaj let je v vrhu, tudi na evropski ravni, dvakrat zapovrstjo prvakinja. V mešanih dvojicah sva bila lani svetovna podprvaka. Letos zaradi poškodbe in obveznosti na prvenstvo ni mogla,« je pojasnil Pavlič, ki je pri gasilcih že od osmega leta.
»Ravno strast do gasilstva v povezavi s telesno pripravljenostjo, študiral sem na fakulteti za šport, je tisto, kar me je pritegnilo. Če hočeš biti temeljito pripravljen na vse, kar te kot gasilca čaka, moraš biti v res dobri kondiciji,« je povedal. Potem gredo prihodnje leto spet čez lužo? »To imamo v načrtu vsako leto. Prihodnje pa še posebno, saj bodo tisti, ki so se letos uvrstili v elitni klub, dobili plaketo in svečano uniformo. Je pa vse povezano s financami. Poskušamo dobiti sponzorja, ampak večinoma si moramo vozovnico in nastanitev plačati sami,« je še povedal Domen Pavlič.
